Bolečine v kolenu pri počepu so simptom, ki se pojavi zaradi povečane obremenitve struktur kolenskega sklepa med njegovim upogibom. Najpogosteje so povezane s preobremenitvijo pogačice, sklepnega hrustanca ali tetiv v predelu kolena. Težave se lahko pojavijo tudi pri vstajanju iz sedečega položaja ali pri hoji po stopnicah.
Ne glede na to, ali ste izredno športno aktivni ali pa zgolj redno izvajate gibalno aktivnost, lahko bolečina v kolenu pomembno omeji vašo sposobnost gibanja.
V članku predstavljamo najpogostejše vzroke bolečine v kolenu med počepom, možnosti zdravljenja s sodobno fizioterapijo in ključna priporočila za pravilno izvedbo počepa.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Vzroki za bolečine v kolenu pri počepu
Bolečina v kolenu pri počepu je pogosto povezana s povečano obremenitvijo pogačice, meniskusa ali tetiv v kolenu. Simptomi se lahko izrazijo med športno aktivnostjo, pri vstajanju ali pri hoji po stopnicah.
Težave v kolenskem sklepu se pogosto izrazijo prav pri počepu, saj so takrat obremenitve na hrustanec, meniskus in vezi največje. Med najpogostejše razloge za bolečino pri počepu sodijo preobremenitev pogačično-stegneničnega sklepa, poškodbe meniskusa in mišična oslabelost.
Patelarni tendinitis
Patelarni tendinitis, bolj znan kot skakalno koleno, je poškodba patelarne tetive, ki povezuje pogačico s kolenom. Gre za pogosto preobremenitveno poškodbo, ki nastane zaradi ponavljajočih se gibov in obremenitev na določenem delu telesa, kar sčasoma vodi v poškodbo tkiva.
Pogoste ponavljajoče obremenitve tetive, kot so skoki in udarci, lahko povzročijo vnetje in natrganje tetive. Draženje tetive se kaže z bolečino vsakič, ko se koleno upogne, posebej kadar skozi koleno prenašamo telesno težo. Zato je bolečina v kolenu pri počepu pri tem stanju pogosto zelo izrazita.
Patelofemoralni bolečinski sindrom
Patelofemoralni bolečinski sindrom lahko povzroči bolečino okoli pogačice in na sprednjem delu kolena, ki se pogosto poslabša med počepom.
Glavni vzrok patelofemoralnega sindroma je navadno mišično neravnovesje, ki vpliva na gibanje pogačice. Zaradi tega lahko pogačica po sklepu drsi nepravilno, kar poveča trenje in sproži bolečino.
Simptomi vključujejo bolečino v predelu pogačice, posebej pri aktivnostih, kot so tek, hoja po stopnicah in počepi. Bolečina se lahko poslabša tudi po dolgotrajnem sedenju s pokrčenimi koleni.
Sindrom iliotibialnega trakta
Sindrom iliotibialnega trakta, pogosto imenovan tudi tekaško koleno, je boleče stanje, ki prizadene iliotibialni trakt. To je dolg pas vezivnega tkiva, ki poteka od boka navzdol po zunanji strani stegna in se pripenja na golenico.
Pri sindromu iliotibialnega trakta gre za draženje debelega vezivnega pasu, ki poteka po zunanji strani stegna do kolena. Napetost trakta lahko pogačico nekoliko potegne iz optimalnega položaja, kar pri upogibanju kolena povzroči prekomerno trenje in obremenitev pogačice. Posledica je bolečina v kolenu med počepom.
Poškodba meniskusa
Najpogostejša poškodba, ki povzroča bolečino v kolenu med počepom, je poškodba meniskusa. Gre za poškodbo posebne hrustančne strukture, ki obdaja kolenski sklep. Med počepom skozi koleno potujejo velike sile. Meniskus deluje kot naravni blažilec udarcev in pomaga varovati kolenski sklep.
Ostra bolečina v kolenu med počepom je pogosta pri poškodbah hrustanca. Posamezniki pogosto opisujejo občutek zatikanja ali zaklepanja kolena med počepom. Bolj kot se spustijo v počep, izrazitejša je navadno bolečina.
Vse poškodbe meniskusa najprej zahtevajo fizioterapevtsko rehabilitacijo. Operativni poseg se priporoča le redko, kadar s konzervativnim zdravljenjem ni mogoče doseči zadostnega izboljšanja.
Artritis kolena
Artritis kolena je najpogostejši razlog za bolečine v kolenu med počepom pri ljudeh, starejših od 50 let. Povezan je z obrabo hrustanca in kostnih struktur kolena, zato je lahko izvedba počepa zelo boleča.
Pri kolenskem artritisu je zaradi obrabe hrustanca manj blaženja in manj prostora med kostmi v kolenu. Ko se spustite v počep, se hrustanec stisne, kosti pa se lahko drgnejo druga ob drugo, kar povzroči močno bolečino.
Artritis kolena običajno povzroča bolečine na notranji strani kolena, vendar se pri počepu bolečina lahko pojavi kjerkoli v kolenskem sklepu.
Za artritis žal ne poznamo zdravila, lahko pa napredovanje bolezni upočasnimo s sodobnimi fizioterapevtskimi tehnikami. Pacienti, ki se za zdravljenje ne odločijo, imajo bistveno večje tveganje za nastanek nepovratnih sprememb v kolenu.
Kako lahko preprečite pojav bolečine v kolenu pri počepu?
Pravilno izvedeni počepi pri zdravi osebi ne bi smeli povzročati bolečine v kolenu. Pri izvajanju počepov bodite pozorni na naslednje:
- Stojte v širini bokov. Boki, kolena in prsti naj bodo obrnjeni naprej.
- Poskrbite, da je telesna teža enakomerno razporejena po stopalih.
- Globoko vdihnite in se ob izdihu začnite spuščati v počep: upognite kolke in kolena ter se spustite navzdol tako, da zadnjico pomaknete nazaj, kot da bi se usedli na stol.
- Preverite položaj kolen: kolena naj ne potujejo pred prste, hkrati pa jih ohranjajte narazen. Ne dovolite, da se kolena sesedejo navznoter.
- Pete naj ostanejo na tleh: teža naj bo enakomerno razporejena po stopalu, da preprečite prekomerno obremenitev pogačice.
- Preverite položaj zgornjega dela telesa: hrbtenica naj ostane v nevtralnem položaju, prsni koš dvignjen, ramena pa nežno potegnjena nazaj. Nekaterim pomaga, če med spuščanjem roki dvignejo naprej, saj tako lažje ohranijo ravnotežje.
- Ne spuščajte se prenizko: med počepom ne smete čutiti bolečine. Če se bolečina pojavi, zmanjšajte globino počepa. Ne dovolite, da se zadnjica spusti nižje od kolen.
To je le nekaj osnovnih priporočil za boljšo izvedbo počepa. Če se med počepi pojavljajo bolečine, se je pred nadaljevanjem aktivnosti treba posvetovati s fizioterapevtom, saj lahko v nasprotnem primeru poškodbo kolena dodatno poslabšate.
Fizioterapevtsko zdravljenje bolečin v kolenih
Program fizioterapevtskega zdravljenja sestavljajo štiri faze: diagnostični pregled, akutna fizioterapija, postakutna kineziologija in preventivna kinezioterapija.
Diagnostični pregled
Vsako fizioterapevtsko zdravljenje se začne z natančnim diagnostičnim pregledom, ki omogoča razumevanje vzrokov bolezni, prepoznavanje simptomov in oceno telesnih omejitev.
Začetni diagnostični postopek se začne s poglobljenim pogovorom, v katerem pacient opiše zgodovino bolezni, čas prvega pojava bolečin v kolenu, trajanje težav in okoliščine, v katerih se bolečina pojavlja.
Sledi natančen pregled telesa, ki vključuje pregled in palpacijo kolena, torej preverjanje otekline, vnetja, občutljivosti na dotik, barve kože in temperature tkiva.
Izvedejo se meritve gibljivosti sklepa ter ocena mišične moči, s katero preverimo stanje mišic, njihovo vzdržljivost in delovanje. Ocenita se tudi obremenilna kapaciteta kolena in biomehanika hoje, da se odkrijejo morebitna odstopanja.
Funkcionalni testi, kot so Lachmanov test za preverjanje stabilnosti sprednje križne vezi, McMurray test za oceno morebitne poškodbe meniskusa ter valgus in varus stres test, so del diagnostičnega postopka. S specialnimi funkcionalnimi testi se preverjajo tudi stabilnost kolena, moč zadnjih stegenskih mišic in aktivacija sprednje stegenske mišice.
V določenih primerih se lahko priporoči slikovna diagnostika, kot so rentgensko slikanje, magnetna resonanca ali ultrazvok, za natančnejšo oceno poškodbe in izključitev drugih možnih vzrokov bolečine v kolenu.
Akutna fizioterapija
V akutni fazi fizioterapevtskega zdravljenja se osredotočamo na nadzor simptomov. Cilj je zmanjšati bolečino v kolenu, umiriti vnetje in oteklino ter izboljšati gibljivost in mišično moč.
Naši strokovnjaki fizioterapije uporabljajo različne tehnike, med njimi sklepno mobilizacijo, prečno frikcijo in miofascialno sproščanje. Namen teh pristopov je zmanjšanje mišične napetosti, izboljšanje gibljivosti kolena in zmanjšanje bolečine.
V zdravljenje vključujemo tudi instrumentalno terapijo s sodobno opremo, kot so diamagnetoterapija PERISO, TECAR terapija, visokoenergijski Summus laser, globinski udarni valovi in visokotonska elektrostimulacija HiTop.
Posebej pomembno je izvajanje specialno prilagojene terapevtske vadbe, ki je zasnovana glede na posameznega pacienta, njegovo poškodbo in zahteve vsakodnevnih ali športnih obremenitev. Ko dosežemo ustrezno raven funkcionalnih normativov, vadbo postopno nadgradimo v progresivno pliometrično vadbo. Dodajamo tudi proprioceptivno vadbo, raztezne vaje ter krepitvene vaje za glutealne mišice, adduktorje kolka in mečne mišice.
Postakutna kineziologija
Po uspešno zaključeni fizioterapevtski fazi se zdravljenje nadaljuje s kineziološko fazo, kjer strokovnjaki kineziologije pacienta vodijo do odlične telesne pripravljenosti.
S progresivno vadbo postopoma povečamo obremenilno sposobnost tetiv kvadricepsa, kar omogoča učinkovitejše prenašanje telesnih obremenitev. Hkrati dosežemo popolno razmerje mišične moči med zadnjimi in sprednjimi stegenskimi mišicami.
Specialna kineziološka vadba izboljša tudi proprioceptivne sposobnosti obeh kolen in poškodovano področje postopno vključuje v zahtevnejše gibalne naloge. Pri športni rehabilitaciji se v program vključi progresivna pliometrična vadba, prilagojena specifičnim zahtevam posameznega športa.
Pred zaključkom zdravljenja bolečin v kolenu izvedemo biomehansko analizo gibalnih vzorcev telesa in testno baterijo za koleno, ki pokažeta gibalno učinkovitost in napredek med zdravljenjem.
Preventivna kinezioterapija
Po uspešno zaključenem fizioterapevtskem zdravljenju bolečin v kolenu pacienti v kliniki Medicofit nadaljujejo s postrehabilitacijskim programom.
V tem programu se izvaja specialna vadba za koleno in krepitev celotnega telesa, ki aktivno preprečuje ponovitev preteklih poškodb ter nastanek novih. Program posamezniku omogoča boljšo pripravljenost na vsakodnevne obremenitve in morebitne nepričakovane situacije, ki lahko vplivajo na telo.
Pogosta vprašanja
Zakaj me koleno boli pri počepu, pri hoji pa ne?
Počep bistveno bolj obremeni pogačično-stegnenični sklep, meniskuse in tetive kot običajna hoja. Zato se bolečina lahko pojavi samo pri počepu, čeprav hoja ne povzroča težav. Pogosti vzroki so slabša kontrola kolena, draženje pogačice, preobremenitev tetiv, omejena gibljivost gležnja ali težave z meniskusom.
Ali je bolečina v kolenu pri počepu povezana s pogačico?
Pogosto da. Pri počepu se poveča pritisk med pogačico in stegnenico, zato se bolečina lahko pojavi spredaj v kolenu ali okoli pogačice. Vzrok je lahko slabše drsenje pogačice, šibkost kolčnih mišic, preobremenitev kvadricepsa ali neustrezen vzorec počepa.
Ali se moram izogibati globokim počepom?
Globokim počepom se je smiselno začasno izogibati, če povzročajo ostro bolečino, oteklino, zatikanje, občutek nestabilnosti ali bolečino, ki traja še naslednji dan. Namesto tega se lahko izvajajo delni počepi z nadzorovano tehniko, vadba pa je usmerjena v postopno krepitev mišic kolenskega sklepa.
Rezervirajte termin
Viri in literatura
Hinge Health. (2026). Knee pain when squatting: Causes and how to prevent it. https://www.hingehealth.com/gb/en/resources/articles/knee-pain-when-squatting/
Katz, J. N., Arant, K. R., & Loeser, R. F. (2021). Diagnosis and Treatment of Hip and Knee Osteoarthritis: A Review. JAMA, 325(6), 568–578. https://doi.org/10.1001/jama.2020.22171
Muaidi Q. I. (2020). Rehabilitation of patellar tendinopathy. Journal of musculoskeletal & neuronal interactions, 20(4), 535–540.
Bunt, C. W., Jonas, C. E., & Chang, J. G. (2018). Knee Pain in Adults and Adolescents: The Initial Evaluation. American family physician, 98(9), 576–585.
Knee injuries. (2015, October) https://kidshealth.org/en/parents/knee-injuries.html
Knee conditioning program. (2012, October) https://www.orthoinfo.org/globalassets/pdfs/2017-rehab_knee.pdf
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
