Bolečina v stopalu je simptom, ki je lahko posledica strukturnih sprememb ali funkcionalnih motenj v stopalu. Najpogosteje nastane prav zaradi preobremenitev, neustrezne obutve, deformacij stopala ali vnetnih procesov. Običajno se izraža kot bolečina pri hoji, teku ali obremenjevanju stopala, pogosto pa jo spremljajo oteklina, občutljivost ali omejena gibljivost.
Gre za težavo, ki se lahko pojavi pri komerkoli, ne glede na starost ali življenjski slog. Bolečine v stopalu lahko omejijo hojo, tek in vsakodnevna opravila, zato je pomembno razumeti njihov izvor in pravočasno ukrepati.
Ustrezno načrtovana rehabilitacija ni usmerjena le v zmanjševanje simptomov, temveč tudi v odpravljanje vzrokov bolečine in prilagoditev življenjskih navad, s čimer zmanjšamo tveganje za nadaljnje poškodbe.
Dolgotrajno mirovanje in pasivni počitek nista priporočljiva, saj lahko prispevata k mišični atrofiji. Potrebna je zgodnja rehabilitacija, ki ohranja gibljivost in moč stopala ter gležnja.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Če bolečina traja več kot nekaj tednov ali se stopnjuje, se ne zanašajte samo na splet. Rezervirajte termin pri fizioterapevtu in pridobite oceno svojega stanja.
Na katerih področjih se izraža bolečina v stopalu?
Bolečina v stopalu je pogost simptom, ki se pojavlja pri ljudeh vseh starosti. Mesto bolečine v stopalu je ključno za razumevanje vzroka težav in postavitev pravilne diagnoze.
Posamezni deli stopala, kot so peta, prsti, nart, gleženj in stopalni lok, lahko postanejo vir bolečine zaradi različnih dejavnikov, med njimi preobremenitev, poškodb, vnetij in kroničnih stanj. Nekatere težave so značilne za določeno področje stopala, odvisno od vzroka in vrste obremenitve.
Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolečine v stopalu je neprimerna obutev, ki stopalu ne zagotavlja ustrezne podpore. V nadaljevanju so predstavljeni najpogostejši vzroki bolečine glede na predel, kjer se pojavljajo.
Bolečina v predelu pete
Plantarni fasciitis
Tveganje za razvoj plantarnega fasciitisa je večje pri osebah z višjo telesno težo, določenimi nepravilnimi vzorci hoje in s staranjem. Posamezniki z visokim ali ploskim stopalnim lokom ter neustrezno biomehaniko hoje so bolj nagnjeni k težavam, saj se telesna teža po stopalu razporeja neenakomerno, kar dodatno obremeni plantarno fascijo.
Simptomi plantarnega fasciitisa se kažejo kot ostra ali topa bolečina v peti, ki se lahko širi naprej po podplatu. Najizrazitejša bolečina se običajno pojavi zjutraj ali pri večjih obremenitvah, kot so hoja, tek in skoki.
Ključno je, da težavo ustrezno zdravimo in zmanjšamo dejavnike tveganja za njen ponovni pojav. V kliniki Medicofit zdravljenje vključuje specialne tehnike raztezanja, vaje za krepitev stopala, vzpostavitev pravilne biomehanike hoje in instrumentalno terapijo za spodbujanje regeneracije tkiva.
Trn v peti
Trn v peti je izraz za kostni izrastek oziroma osteofit, ki nastane zaradi odlaganja kalcija v predelu pete. Lahko je koničaste, kljukaste ali poličaste oblike. Običajno nastane na dveh mestih: na zadnji strani pete ali na spodnji strani pete.
Trn v peti se torej razvije kot posledica dolgotrajnega plantarnega fasciitisa, torej vnetja fascije, ki prekriva celotno stopalo, ali zaradi kroničnega vnetja Ahilove tetive.
Simptomi trna v peti vključujejo ostro bolečino, ki je značilno najhujša zjutraj, ko stopalo po mirovanju ponovno obremenimo. Bolečina se običajno zmanjša pri lažji obremenitvi, na primer pri umirjeni hoji, medtem ko večja telesna aktivnost bolečino izrazito poveča in stanje poslabša.
V kliniki Medicofit priporočamo vsaj 16 tednov fizioterapevtskega zdravljenja, preden se razmišlja o operativnem posegu. Pacienti, ki z zdravljenjem začnejo kasneje kot v prvem letu od nastanka težav, običajno potrebujejo daljšo rehabilitacijo, tudi do 30 tednov.
Tendinitis Ahilove tetive
Tendinitis Ahilove tetive pomeni vnetje Ahilove tetive, močne tetive, ki povezuje mišice meč s petno kostjo. Vnetje nastane zaradi prekomerne obremenitve, ponavljajočih se mikropoškodb ali degenerativnih sprememb tetive, povezanih s staranjem.
Dejavniki tveganja vključujejo pretirano vadbo brez ustreznega ogrevanja, neprimerno obutev, ploske ali visoke stopalne loke in višjo starost. Glavni znak tendinitisa Ahilove tetive je bolečina in oteklina tik nad peto, v predelu Ahilove tetive. Bolečina v peti se običajno poslabša med aktivnostjo, na primer pri hoji po stopnicah ali teku.
Zdravljenje tendinitisa običajno vključuje kombinacijo počitka in specializirane fizioterapije, pri kateri se izvajajo ciljne vaje za krepitev in raztezanje tetive. Uporabljajo se tudi instrumentalne tehnike, ki delujejo protivnetno, protibolečinsko in pospešujejo celjenje.
Bolečina v stopalnici in stopalnem loku
Mortonov nevrom
Mortonov nevrom je stanje, pri katerem pride do zadebelitve živca v stopalu. Najpogosteje nastane med tretjim in četrtim prstom ter povzroča občutek, ki ga bolniki pogosto opisujejo, kot da bi stali na kamenčku ali majhni kroglici. Bolečina je značilna za sprednji del stopala, kjer so sile med hojo in tekom največje.
Najpogosteje se pojavi po 40. letu starosti in je nekoliko pogostejši pri ženskah. Najznačilnejši simptom Mortonovega nevroma je ostra bolečina v stopalu, ki jo lahko spremljajo mravljinčenje in zbadanje, kar nastane zaradi utesnitve plantarnega živca.
Glavni vzrok Mortonovega nevroma je pritisk ali draženje živca zaradi stiskanja prstnih kosti ali prevelike obremenitve stopala. Dejavniki tveganja vključujejo:
- Nošenje neprimerne obutve: ozki čevlji ali čevlji z visokimi petami.
- Prekomerna obremenitev: dolgotrajno stanje ali hoja, posebej po trdi podlagi.
- Deformacije stopala: nepravilni vzorci hoje ali deformacije, na primer plosko stopalo.
- Poškodbe: predhodne poškodbe stopala lahko povečajo tveganje za nastanek Mortonovega nevroma.
Mortonov nevrom zahteva specializirano fizioterapevtsko zdravljenje, ki v kliniki Medicofit vključuje manualno terapijo, instrumentalno terapijo in prilagojeno fizioterapevtsko vadbo. V hujših primerih je lahko potreben tudi kirurški poseg.
Metatarzalgija
Metatarzalgija je bolezensko stanje, ki označuje bolečino in nelagodje v predelu metatarzalnih kosti stopala, torej kosti v srednjem delu stopala med gležnjem in prsti.
Bolečina se običajno pojavi v predelu ob korenu prstov oziroma na prstnih blazinicah ali v srednjem delu stopala. Pogosto sta prisotni oteklina ali občutljivost v predelu prstov, na mestih pritiska pa se pogosto razvijejo otiščanci ali trda koža, ki sta lahko zelo boleča.
Metatarzalgija se pogosto razvije zaradi neprimerne obutve, predvsem preozkih in pretrdih čevljev, povečane obremenitve stopal, športne aktivnosti, anatomskih deformacij stopala, kot je plosko stopalo, artritisa ali predhodnih poškodb metatarzalnih kosti.
Diagnoza se postavi na podlagi kliničnega pregleda stopala, pri poškodbah ali deformacijah pa se priporoča tudi diagnostično rentgensko slikanje. Zdravljenje je običajno konzervativno in vključuje svetovanje o uporabi ortopedskih vložkov ter različne fizioterapevtske tehnike.
Bolečina v podplatu
Ploska stopala
Ploska stopala oziroma pes planus so ortopedsko stanje, pri katerem se stopalni lok splošči, zato se celotno stopalo dotika tal. To lahko povzroča različne težave in nelagodje, vključno z bolečino v stopalih.
Ploska stopala se lahko razvijejo zaradi različnih vzrokov, med njimi genetske nagnjenosti, poškodb stopala, staranja, revmatoidnega artritisa ali drugih bolezni, ki vplivajo na sklepe in vezi v stopalu.
Bolečina pri ploskem stopalu se lahko pojavi na več mestih. Na notranji strani stopala lahko nastane zaradi patološke obremenitve področja, kjer bi moral biti stopalni lok. Ploska stopala lahko prispevajo tudi k nastanku plantarnega fasciitisa, kar povzroča bolečino v peti.
Obravnava ploskega stopala se v kliniki Medicofit začne s svetovanjem o primerni obutvi. Priporočamo ortopedske čevlje ali vložke, ki nudijo podporo stopalnemu loku. Ključni del zdravljenja je fizioterapija, usmerjena v krepitev mišic stopala in gležnja ter vzpostavitev pravilne biomehanike hoje.
Sindrom tarzalnega kanala
Sindrom tarzalnega kanala je stanje, pri katerem pride do utesnitve struktur v tarzalnem kanalu. Tarzalni kanal je ozek prehod na notranji strani gležnja, ob medialnem maleolu, skozi katerega potekajo žile in živci, ki oskrbujejo stopalo.
Med glavne strukture v tarzalnem kanalu spadajo tibialni živec oziroma nervus tibialis, zadnja tibialna arterija oziroma arteria tibialis posterior, številne vene ter tetivno-ligamentni kompleksi stopala.
Zaradi stiska teh struktur se pojavijo značilni simptomi, ki običajno vključujejo bolečino na notranji strani gležnja, ki se lahko širi po celotnem podplatu, občutek otrplosti in mravljinčenje v stopalu, predvsem v prvih treh prstih.
Bolečina in simptomi so odvisni od mesta utesnitve živca. Pri hujši utesnitvi je lahko prisotna tudi mišična šibkost zaradi motenega prenosa živčnih signalov.
Vzroka za nastanek sindroma tarzalnega kanala ni vedno lahko določiti. Večje tveganje opažamo pri ploskih stopalih in pri prevelikih obremenitvah gležnja ter stopala, saj lahko pri visoki aktivnosti nastane lokalno otekanje in stiskanje tibialnega živca.
Glavni cilj zdravljenja sindroma tarzalnega kanala je odpraviti vzrok utesnitve in omogočiti naravno celjenje področja, s čimer zmanjšamo bolečino in vnetje. Pred razmislekom o invazivnih postopkih, kot je operacija, je smiselno najprej uporabiti konzervativne metode zdravljenja, ki temeljijo na specializirani fizioterapiji.
Bolečine v predelu prstov
Protin
Protin, znan tudi kot putika ali urični artritis, je pogosta težava, ki nastane zaradi kopičenja sečne kisline v obliki kristalov v telesu. Povzroča lahko hude bolečine in sklepno vnetje oziroma artritis, tudi v sklepih prstov na nogah. Protin nastane, ko se sečna kislina, ki je sicer običajen presnovni odpad, začne kopičiti v obliki kristalov v sklepih in okoli njih.
Glavni simptomi protina vključujejo:
- Hude bolečine: pogosto se pojavi akutna, ostra bolečina v sklepih, ki se običajno začne v enem sklepu, najpogosteje v palcu na nogi, in se lahko razširi na druge sklepe. Bolečina je najmočnejša nekaj ur po začetku napada.
- Oteklina in omejena gibljivost: sklep je otekel, rdeč, vroč na dotik in zelo boleč.
- Pekoč občutek in srbenje: včasih se lahko pojavi pekoč občutek ali srbenje na prizadetem področju.
Dejavniki tveganja vključujejo prekomerno uživanje purinskih živil, kot so rdeče meso, alkohol, stročnice in mastna hrana, genetsko nagnjenost, prekomerno telesno težo in visok krvni tlak.
Zdravljenje protina običajno vključuje zdravila za zmanjšanje bolečine in vnetja, kot so nesteroidna protivnetna zdravila, ter zdravila za zniževanje ravni sečne kisline v telesu, na primer alopurinol.
Poleg tega je pomembno prilagoditi prehranjevalne navade, zmanjšati vnos purinskih živil in alkohola ter vzdrževati zdrav življenjski slog, ki vključuje telesno vadbo in uravnoteženo prehrano.
Ob pravilnem zdravljenju se napadi protina pojavljajo redkeje, kar je ključno za preprečevanje okvar sklepov in drugih tkiv. Dolgotrajno nezdravljena bolezen povzroča trajne sklepne okvare in lahko vodi v hudo invalidnost.
Artritis
Artritis je skupno poimenovanje za široko skupino bolezni, ki jim je skupno vnetje sklepov. Sklepno vnetje lahko prizadene katerikoli sklep v telesu, tudi sklepe prstov na nogah.
Glavni simptomi artritisa so bolečina, oteklina, omejena gibljivost in okorelost prstov. Z napredovanjem bolezni lahko artritis povzroči trajne deformacije prstov na nogah, na primer ukrivljene prste. To lahko pomembno vpliva na hojo in izvajanje številnih aktivnosti.
Artritis v prstih na nogah je lahko posledica različnih oblik artritisa, najpogosteje revmatoidnega artritisa, artroze oziroma osteoartritisa in psoriatičnega artritisa.
Zdravljenje artritisa vključuje protivnetna zdravila v kombinaciji s fizioterapijo za izboljšanje gibljivosti in moči prstov ter prilagoditve življenjskega sloga, ki lahko vključujejo tudi prehranske spremembe.
V kliniki Medicofit se zavedamo, da je fizioterapija ključni del celostnega zdravljenja artritisa, saj lahko pomembno izboljša kakovost življenja, zmanjša bolečino in poveča funkcionalnost sklepov. Individualni pristop in prilagajanje terapije potrebam vsakega bolnika sta ključna za uspeh fizioterapevtskega zdravljenja.
Poškodba prsta
Poškodbe prstov, kot so zvini in zlomi, so razmeroma pogoste poškodbe, ki se lahko zgodijo pri vsakodnevnih opravilih ali športni aktivnosti.
Zvin prsta nastane, ko se ligamenti, ki povezujejo kosti, raztegnejo ali poškodujejo. To se običajno zgodi zaradi nenadnih gibov, udarca v prst ali pri športih, ki zahtevajo hitro ustavljanje ali spreminjanje smeri, na primer pri nogometu ali košarki.
Simptomi zvina prsta vključujejo bolečino na mestu poškodbe, oteklino, modrico in omejeno gibljivost prsta. Zvini se običajno zdravijo s počitkom in hlajenjem, pri hujših zvinih pa se priporoča tudi fizioterapija za povrnitev optimalne funkcije prsta.
Zlom prsta običajno nastane zaradi močnega udarca ali padca, pri katerem se na prst prenese velika sila. Zlom prsta potrdimo z rentgenskim slikanjem, nato pa sledi imobilizacija prsta, ki omogoči pravilno celjenje in zaraščanje kostnih odlomkov.
Fizioterapevtsko zdravljenje je ključnega pomena za hitro in varno okrevanje po zvinu ali zlomu prsta na nogi. Fizioterapija pomaga pri obvladovanju bolečine, izboljšanju gibljivosti, krepitvi mišic in preprečevanju morebitnih zapletov po poškodbi.
Bolečina v celotnem predelu stopala
Revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis je kronična avtoimunska bolezen, ki lahko prizadene različne sklepe v telesu, tudi sklepe stopal. Bolečina po celotnem stopalu je eden možnih simptomov te bolezni.
Poleg bolečine so značilni simptomi revmatoidnega artritisa jutranja okorelost, omejena gibljivost sklepov in oteklina v sklepih. Pacienti pogosto poročajo tudi o splošni utrujenosti in slabem počutju.
Revmatoidni artritis lahko prizadene vse sklepe v stopalu, vključno s sklepi gležnja, srednjega dela stopala in prstov na nogah. Nezdravljen revmatoidni artritis lahko povzroči trajne deformacije sklepov v stopalu in spremembe v hoji.
Fizioterapija je skupaj s protivnetnimi zdravili ključni del zdravljenja revmatoidnega artritisa v stopalu. V sodelovanju s fizioterapevtom izvajate specialne vaje za ohranjanje gibljivosti in moči stopala ter pravilne tehnike hoje.
Osteoartroza
Osteoartroza, imenovana tudi osteoartritis, je najpogostejša degenerativna bolezen sklepov, pri kateri je prizadet sklepni hrustanec. Hrustanec se z leti obrablja in spreminja svojo strukturo, kar lahko vodi v izrazite bolečine v sklepih in oteženo hojo.
Osteoartroza pogosto prizadene sklepe, ki so močno obremenjeni, med njimi tudi sklepe stopal. Simptomi artroze v stopalu vključujejo bolečino v stopalu, ki je najhujša zjutraj in po daljšem mirovanju, omejeno gibljivost v stopalu, lahko pa sta prisotni tudi oteklina ali vidna deformacija stopalnih kosti.
Med dejavnike tveganja za nastanek artroze v stopalu spadajo predvsem starost, saj se hrustanec s staranjem spreminja, genetska nagnjenost in pretekle poškodbe stopala. Zvini ali zlomi v predelu stopala pomembno povečajo tveganje za razvoj artroze.
Osteoartroze žal ne znamo pozdraviti, lahko pa upočasnimo njen potek. Fizioterapevtsko zdravljenje je nepogrešljivo pri vseh oblikah obrabe sklepov, saj izboljša gibljivost, stabilnost in mišično moč ter učinkovito zmanjšuje bolečine v stopalih. Pravočasna diagnoza in aktivno fizioterapevtsko zdravljenje lahko pomagata upočasniti napredovanje bolezni in izboljšati kakovost življenja.
Tendinitis
Tendinitis stopala je stanje, pri katerem pride do vnetja ene ali več tetiv v stopalu. Tetive so močni vezivni trakovi, ki povezujejo mišice s kostmi. Tendinitis stopala je običajno posledica prekomerne obremenitve, lahko pa nastane tudi po poškodbi.
V stopalu je veliko tetiv, zato lahko tendinitis prizadene katerokoli od njih. Najpogostejše oblike so:
- Tendinitis Ahilove tetive: prizadene tetivo, ki povezuje mečno mišico s petno kostjo. Gre za najmočnejšo tetivo v telesu, ki omogoča tek, skakanje, hojo in druge dejavnosti, pri katerih stojimo na prstih.
- Tendinitis tetiv ekstenzorjev: draženje skupine tetiv, ki potekajo po zgornji strani stopala. Te tetive povezujejo kosti sprednjega dela noge s prsti.
- Peronealni tendinitis: vnetje ene ali obeh tetiv, ki potekata ob zunanji strani gležnja. Povezani sta s stopalnim lokom in pomagata ohranjati stabilnost pri hoji.
- Posteriorni tibialni tendonitis: prizadene tetivo, ki povezuje mečno mišico s kostmi na notranji strani stopala. Ta tetiva pomaga ohranjati stopalni lok in stabilnost pri hoji.
Zdravljenje tendinitisa je odvisno od lokacije in izrazitosti simptomov. Prvi korak je običajno počitek, kar pomeni omejitev aktivnosti in izogibanje dejavnostim, ki povzročajo bolečino.
Za hitrejše okrevanje je ključno fizioterapevtsko zdravljenje, pri katerem se izboljša gibljivost stopala, okrepijo mišice in tetive, izboljša stabilnost stopala, s protivnetno obravnavo pa se umiri vnetje in pospeši celjenje tetive.
Kako poteka fizioterapevtsko zdravljenje bolečine v stopalu?
Zdravljenje bolečine v stopalu temelji na natančnem kliničnem pregledu pri specialistu, ki določi diagnozo oziroma osnovni vzrok bolečine v stopalu. Na podlagi postavljene diagnoze se pripravi individualno prilagojen program zdravljenja, ki v večini primerov poteka konzervativno s fizioterapijo.
Diagnostična terapija
Temelj vsakega zdravljenja je kakovosten diagnostični pregled, s katerim ocenimo stanje pacienta. Fizioterapevt se z vami najprej poglobljeno pogovori o naravi težav in nato izvede klinični pregled.
Pri pregledu se opravi inspekcija in palpacija celotnega stopala ter gležnja. Iščemo spremembe na koži, deformacije stopala, prisotnost otekline in vnetja. Opravimo teste aktivne in pasivne gibljivosti, s katerimi ločimo med mišičnimi in mehanskimi vzroki omejene gibljivosti.
Oceni se mišična moč in zmogljivost, pri čemer iščemo morebitna mišična nesorazmerja ali mišično šibkost. Ker stopala nosijo celotno obremenitev telesa, lahko patologije v tem predelu pomembno vplivajo na biomehaniko, vzorec hoje in telesno držo.
Ob sumu na utesnitev živca izvedemo specialne nevrološke teste, ki pomagajo oceniti živčno delovanje v stopalu. Izvedejo se tudi specifični testi, značilni za določene diagnoze, kot sta Mulderjev in Tinelov test.
Po potrebi vam specialist fizioterapije lahko predlaga dodatno slikovno diagnostiko, kot sta rentgensko slikanje ali magnetna resonanca.
Akutna fizioterapija
V prvi fazi fizioterapevtskega zdravljenja se fizioterapevti osredotočijo na nadzor simptomov, torej zmanjšanje bolečine v stopalu, morebitne otekline, vnetja tkiva in izboljšanje gibljivosti.
V akutni fazi se izvajajo manualna tehnike, kot sta sklepna mobilizacija ter mobilizacija mehkih tkiv in mobilizacije živčevja. Fizioterapevtske tehnike kombiniramo z instrumentalno terapijo, ki jo v kliniki Medicofit izvajamo z najsodobnejšimi fizioterapevtskimi napravami. Uporabljamo:
- TECAR Wintecare terapijo,
- visokoenergijski Summus laser,
- krioultrazvočno terapijo,
- PERISO diamagnetoterapijo,
- visokotonsko elektrostimulacijo HiTop.
Instrumentalna terapija deluje protivnetno in protibolečinsko, izboljšuje prekrvavitev tkiv ter pospešuje naravne procese celjenja, tudi v globljih tkivih. Katere terapije so primerne za vas, je odvisno od vaše diagnoze.
Ko se bolečine dovolj zmanjšajo, se usmerimo v izvajanje specialnih fizioterapevtskih vaj za krepitev mišic stopala in pravilno izvajanje gibov.
Postakutna kineziologija
Po akutni terapevtski fazi vas skozi naslednji del zdravljenja vodijo strokovnjaki kineziologije. Za vas pripravimo individualno zasnovan kineziološki program specialne vadbe, s katerim dosežemo popolno simetrijo in optimalno mišično moč fleksorjev ter ekstenzorjev stopala.
S strokovno vodeno vadbo dosežemo optimalno gibljivost stopala, izboljšamo ravnotežje in razvijamo proprioceptivne sposobnosti. Ko je dosežen poln obseg gibanja, vadbo usmerimo še v krepitev celotnega spodnjega uda in stabilizatorjev jedra telesa.
Vadba je prilagojena vašim sposobnostim in se ves čas progresivno stopnjuje. Ko dosežemo osnovne cilje, v vadbo vključimo kompleksnejše motorične vaje in specialno pliometrično vadbo.
Pred zaključkom zdravljenja kineziologi opravijo testno baterijo za stopalo, s katero objektivno preverimo učinkovitost zdravljenja, vam pa dodatno povečamo samozavest pri obremenjevanju stopala.
Preventivna kinezioterapija
Po uspešno zaključenem zdravljenju bolečin v stopalu se naši pacienti vključijo še v postrehabilitacijski program, namenjen ohranjanju optimalne funkcije stopala in preprečevanju ponovitve težav.
Preventivni program je usmerjen v vzdrževanje mišične moči in krepitev celotnega telesa, ne samo stopal, kar pozitivno vpliva na vse sklepe. S preventivnim programom učinkovito preprečujemo nastanek novih poškodb in napredovanje obrabe sklepov v stopalih.
Pogosta vprašanja
Kako lahko vem, ali je bolečina v stopalu povezana s plantarnim fasciitisom?
Za plantarni fasciitis je značilna ostra, zbadajoča bolečina v peti ali stopalnem loku, ki je najmočnejša zjutraj pri prvih korakih. Bolečina se po ogrevanju običajno nekoliko zmanjša, nato pa se ponovno pojavi po daljši obremenitvi ali po vstajanju po dolgotrajnem sedenju.
Ali so ortopedski vložki najboljša rešitev?
Vložki lahko zagotovijo hitro razbremenitev in olajšanje, vendar so le pasivni pripomoček. Za dolgoročno izboljšanje v kliniki Medicofit zagovarjamo aktivno obravnavo s terapevtsko in kineziološko vadbo, ki stopalo pripravi na vsakodnevne in športne obremenitve. Vložke svetujemo predvsem kot začasno podporo v fazi celjenja ali pri težjih strukturnih deformacijah.
Kako hitro se lahko po poškodbi stopala vrnem k teku ali športu?
Vrnitev k športu je odvisna od stopnje poškodbe in celovitosti rehabilitacije. Ključno merilo ni samo odsotnost bolečine v mirovanju, temveč sposobnost stopala, da prenese dinamične obremenitve, kot so skoki in hitre spremembe smeri.
Na podlagi ocene obremenilne kapacitete in gibalne funkcije se določi okviren termin vrnitve k športni aktivnosti.
Zakaj me stopalo najbolj boli, ko se sezujem in hodim bos po trdih tleh?
Hoja z bosimi nogami po trdi podlagi od stopalnih mišic in maščobnih blazinic v peti zahteva maksimalno blaženje obremenitev. Če je stopalni lok oslabljen ali je plantarna fascija vneta, se obremenitev neposredno prenese na kosti in razdražena tkiva.
Rezervirajte termin
Težave vztrajajo? Izpolnite obrazec in v enem delovnem dnevu vas pokličemo za dogovor o terminu.
Viri in literatura
Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.
Kirurgija (p. XXXVI, 1588). (2014). Grafika Gracer.
Eggebeen, A. T. (2007). Gout: an update. American family physician, 76(6), 801-808.
Hernández-Hernández, M. V., & Díaz-González, F. (2017). Role of physical activity in the management and assessment of rheumatoid arthritis patients. Reumatologia clinica, 13(4), 214–220. https://doi.org/10.1016/j.reuma.2016.04.003
Adams, W. R. (2010). Morton’s neuroma. Clinics in podiatric medicine and surgery, 27(4), 535-545.
Buchbinder, R. (2004). Plantar fasciitis. New England Journal of Medicine, 350(21), 2159-2166.
DeMaio, M., Paine, R., & Drez, D. J. (1995). Achilles tendonitis. Orthopedics, 18(2), 195-204.
Cleveland Clinic. (2023). Foot pain. https://my.clevelandclinic.org/health/symptoms/foot-pain
