Bolečina v rami je simptom, ki se pojavi v ramenskem sklepu ali v okoliških tkivih, kot so tetive rotatorne manšete, burze in mišice. Najpogosteje nastane zaradi preobremenitve, utesnitvenega sindroma ali vnetja tetiv. Običajno se izraža kot bolečina pri dvigovanju roke, gibanju nad glavo ali ležanju na prizadeti rami, pogosto pa jo spremljata omejena gibljivost in mišična šibkost.
Razlogov za nastanek bolečin v rami je veliko. Mednje spadajo travmatske poškodbe, degenerativne spremembe, zlomi kosti, vnetje živca v rami in vnetje tetiv ramenskega sklepa. Ključno je, da se ugotovi osnovni vzrok bolečine, saj mora biti rehabilitacija prilagojena izvoru težave.
Pri zdravljenju bolečin v rami je izjemno pomembno, komu zaupate svoje telo. Kakovostno obravnavo lahko izvaja le ekipa strokovnjakov z različnih področij, ki med seboj sodelujejo, razumejo mehanizem nastanka bolečine in upoštevajo posebnosti vaših vsakodnevnih ali športnih aktivnosti.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Če bolečina traja več kot nekaj tednov ali se stopnjuje, se ne zanašajte samo na splet. Rezervirajte termin pri fizioterapevtu in pridobite oceno svojega stanja.
Anatomija rame
Ramenski sklep je zaradi svoje zgradbe najbolj gibljiv sklep v človeškem telesu. Sestavljajo ga glava nadlahtnice, sklepna ponvica lopatice in ključnica.
Glava nadlahtnice je v primerjavi s sklepno ponvico lopatice razmeroma velika. To omogoča velik obseg gibanja v rami, hkrati pa povečuje možnost nestabilnosti v sklepu.
Stabilnost ramenskega sklepa zagotavljajo mišice, ki omogočajo dinamično stabilizacijo, ter ligamenti, ki skrbijo za statično stabilnost. Skupaj pomagajo ohranjati glavo nadlahtnice v pravilnem anatomskem položaju. Celoten ramenski sklep obdaja sklepna ovojnica, sestavljena iz zunanjega fibroznega tkiva. Ta dodatno stabilizira sklep in ga ščiti.
Dinamične stabilizatorje rame predstavlja skupina mišic, imenovana rotatorna manšeta. Vanjo spadajo m. subscapularis, m. infraspinatus, m. supraspinatus in m. teres minor. Usklajeno delovanje vseh štirih mišic omogoča mišično ravnovesje, ki se ob poškodbi pogosto poruši.
Notranji del sklepne ovojnice tvori sinovialna membrana, ki proizvaja sinovialno tekočino. Ta zmanjšuje trenje v sklepu, omogoča optimalno sklepno drsenje in vsebuje hranilne snovi za sklepni hrustanec.
Najpogostejši vzroki za bolečine v rami
Ker se v ramenskem sklepu stikajo številne strukture, ki vplivajo tako na gibljivost kot na stabilnost rame, lahko bolečina v rami izvira iz različnih razlogov.
- zloma kosti,
- izpaha sklepa,
- poškodbe ali vnetja mišice oziroma njenih tetiv,
- vnetja burse,
- raztrganine labruma,
- natega ligamentov,
- utesnitve oziroma vnetja živca v rami,
- nastanka kalcinacij in
- obrabe sklepnega hrustanca.
Vnetje ali raztrganina rotatorne manšete
Vnetje rotatorne manšete nastane zaradi preobremenitev in mikropoškodb v tetivi. Ob pojavu bolečine sta pogosto prisotni tudi oteklina in občutljivost na dotik.
Delna ali popolna raztrganina tetive rotatorne manšete je eden najpogostejših vzrokov za bolečino v rami. Ko pride do delnega ali popolnega pretrganja, nastane nestabilnost v ramenskem sklepu.
Najpogosteje do raztrganine pride zaradi degenerativnih sprememb v telesu, občasnih preobremenitev in mikropoškodb v tkivu oziroma zaradi travmatske poškodbe rame.
Tipično se pojavi bolečina v rami ponoči, zaradi katere posameznik težje zaspi ali se med spanjem pogosto prebuja. Bolečina je prisotna tudi med gibanjem, posebej pri gibih nad višino ramenskega sklepa ali pri izvajanju meta. Obseg gibljivosti je omejen, mišična moč pa sčasoma hitro upade.
Zamrznjena rama
Adhezivni kapsulitis, znan tudi kot sindrom zamrznjene rame, je bolezensko stanje ramenskega sklepa, pri katerem se pojavi občutek otrdelosti v sklepu, zmanjšan obseg gibljivosti in bolečina v rami.
Pogost razlog za nastanek tega stanja in bolečine je sprememba sklepne kapsule, ki se zadebeli in zakrči. Sklepna kapsula je fibrozno tkivo, ki obdaja in ščiti sklep. Zakaj pride do njenega zadebeljenja in zakrčenosti, še ni povsem pojasnjeno.
Tipičen simptom zamrznjene rame je zmanjšan obseg aktivne in pasivne gibljivosti. Aktivna gibljivost pomeni gib, ki ga izvedete sami, pasivna gibljivost pa gib, ki ga izvede fizioterapevt.
Izpah rame in nestabilnost ramenskega sklepa
Izpah ramenskega sklepa nastane, ko se glava nadlahtnice premakne iz svojega normalnega anatomskega položaja in se loči od sklepne ponvice lopatice. Pri tem so pogosto poškodovani ligamenti, ki glavo nadlahtnice ohranjajo na pravem mestu.
Najpogosteje nastane sprednji oziroma anteriorni izpah rame. Pri tej obliki obstaja večja možnost poškodbe živcev, kar lahko povzroči pekočo bolečino v rami, ki se širi po roki, ter poškodbe žil, ki potekajo pod ramenskim sklepom in oskrbujejo celoten zgornji ud.
Neustrezno zdravljenje izpaha ramena poveča tveganje za ponovni izpah. Vsak nov izpah dodatno poveča možnost nastanka nestabilnosti ramenskega sklepa zaradi kronično poškodovanih ligamentov.
SLAP lezija
SLAP lezija, kar pomeni superior labrum anterior to posterior, opisuje poškodbo glenoidnega labruma. Labrum je hrustančno tkivo, ki obdaja sklepno ponvico na lopatici.
SLAP lezija lahko nastane zaradi padca, neposrednega udarca ali ponavljajočih se obremenitev. K tej poškodbi so posebej nagnjeni športniki, na primer odbojkarji, košarkarji in atleti, ter fizični delavci v gradbeništvu ali proizvodnji.
Osebe s SLAP lezijo pogosto opisujejo globoko bolečino v rami, zlasti na sprednjem delu ramena. Bolečino lahko spremljajo krepitacije med gibanjem.
Artroza ramenskega sklepa
Osteoartroza je pogosta degenerativna bolezen sklepov, ki ne prizadene le kolen in kolkov, temveč lahko zajame tudi ramenski sklep. Ramenski sklep je pomemben za izvajanje številnih vsakodnevnih aktivnosti, vendar lahko s starostjo in obrabo nastane artroza rame, ki povzroča bolečino, omejeno gibljivost in slabšo kakovost življenja.
Glavni vzrok artroze ramenskega sklepa je obraba hrustanca, ki prekriva sklepne površine. S staranjem se hrustanec naravno obrablja, njegova blažilna vloga se zmanjša, posledično pa se poveča trenje med kostmi.
Simptomi artroze ramenskega sklepa se lahko razvijajo postopno in vključujejo:
- bolečino v ramenskem sklepu, ki se lahko poslabša med gibanjem,
- omejeno gibljivost rame in težave pri dvigovanju roke,
- škripanje ali škrtanje v sklepu med premikanjem,
- slabšo kakovost spanja zaradi bolečin.
Izogibajte se dvigovanju težkih predmetov in ponavljajočim se gibom, ki bi lahko poslabšali bolečino. Smiselno je poiskati nadomestne načine izvedbe določenih opravil ali uporabiti pripomočke, ki jih olajšajo. Zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženo prehrano, vadbo in vzdrževanje zdrave telesne teže, lahko pomaga zmanjšati simptome artroze in izboljšati splošno zdravje.
Utesnitveni sindrom rame
Utesnitveni sindrom rame je stanje, pri katerem pride do draženja in stiskanja mehkih tkiv, kot so kite, sluznične ovojnice in burze, med kostnimi strukturami v ramenskem sklepu. Vzroki za nastanek so ponavljajoči se gibi ali aktivnosti z dvigovanjem roke nad glavo, na primer metanje, plavanje ali tenis, slaba drža, neustrezna telesna mehanika pri gibanju, mišična neravnovesja in oslabelost mišic ramenskega obroča.
Pri tem sindromu se mehka tkiva stisnejo med akromionom o in glavo nadlahtnice. Draženje povzroči vnetje, edem, bolečino in omejeno gibljivost. Simptomi in klinični znaki se kažejo kot:
- bolečina, ki je običajno lokalizirana na zunanji strani ramena in se poslabša pri dvigu roke ali aktivnostih nad glavo,
- omejena gibljivost, zlasti težave pri dvigu roke ali iztegu roke naprej,
- mišična šibkost, ki lahko oteži vsakodnevna opravila,
- občutljivost in oteklina.
Fizioterapija je ključni del zdravljenja utesnitvenega sindroma rame, saj pomaga pri zmanjšanju bolečine, hitrejšem okrevanju, krepitvi mišic ramenskega področja in povrnitvi funkcije. Če konzervativne metode ne prinesejo zadostnega izboljšanja, se zdravnik lahko odloči za kirurški poseg.
Poškodbe ključnice
Zlom ključnice spada med najpogostejše poškodbe mišično-skeletnega sistema in se lahko pojavi pri ljudeh vseh starosti. Ključnica je pomembna kost za pravilno delovanje ramenskega sklepa in celotnega zgornjega uda.
Ključnica povezuje prsni koš z ramenskim pasom in deluje kot opora za ohranjanje ustreznega položaja rame. Medialno je pritrjena na prsnico, lateralno pa na akromion in korakoid s pomočjo močnih sklepnih vezi, ki so trdnejše od same kosti. Ta povezava omogoča stabilnost in gibljivost ramenskega sklepa.
Zlomi ključnice se glede na mesto zloma delijo na tri glavne vrste:
- Zlomi srednje tretjine ključnice: To so najpogostejši zlomi ključnice, pri katerih se zlom pojavi v srednjem delu kosti. Pogosto nastanejo zaradi padca na iztegnjeno roko ali neposrednega udarca v ključnico. Posledica je premik zlomljenih delov kosti, ki se lahko prekrivajo, kar oteži pravilno zaraščanje.
- Zlomi končnega dela ključnice: Pri teh zlomih je poškodovan distalni oziroma končni del ključnice, ki je povezan z akromionom. Tudi ti zlomi lahko nastanejo zaradi padca na iztegnjeno roko ali neposrednega udarca v ključnico. Zlom končnega dela ključnice lahko povzroči nestabilnost ramenskega sklepa.
- Zlomi začetnega dela ključnice: To so najredkejši zlomi ključnice, pri katerih se zlom pojavi na proksimalnem oziroma začetnem delu kosti, ki se stika s prsnico. Običajno nastanejo zaradi močnega udarca v ključnico ali padca na ramo. Ti zlomi so lahko resni, saj lahko povzročijo poškodbe bližnjih struktur, kot so krvne žile ali pljuča.
Ko se ključnica zlomi, se zlomljeni deli kosti zaradi teže zgornjega uda in vleka mišic premaknejo drug proti drugemu. Med celjenjem se lahko kost nepravilno zraste, kar lahko vodi v trajno nestabilnost ramenskega sklepa. Posledično se lahko omeji gibljivost zgornjega uda in pojavijo bolečine ter težave pri vsakodnevnih aktivnostih.
Zdravljenje zloma ključnice je odvisno od vrste in resnosti zloma ter od starosti in aktivnosti pacienta. Pri manjših zlomih srednje tretjine ključnice, kjer ni pomembnega premika kostnih odlomkov, se lahko uporabi konzervativno zdravljenje z opornico za podporo in imobilizacijo ramenskega sklepa, čemur sledi fizioterapevtska rehabilitacija.
Pri zlomih z večjim premikom odlomkov ali pri zlomih končnega in začetnega dela ključnice je pogosto potreben kirurški poseg. Ta lahko vključuje uporabo ploščic in vijakov za stabilizacijo kosti, po operaciji pa je za povrnitev optimalne funkcije rame potrebna fizioterapevtska rehabilitacija.
AC sindezmoliza
AC sindezmoliza je poškodba v predelu ramenskega sklepa, pri kateri je prizadeta vez med ključnico in lopatico. Pogosto se pojavi pri športnikih, predvsem pri kontaktnih športih, kot so nogomet, ragbi, košarka, rokomet in borilne veščine. Nastane pa lahko tudi pri nenadnem padcu na ramo ali udarcu v ramenski sklep.
Glavni simptom akromioklavikularne sindezmolize je bolečina v ramenskem predelu, ki se lahko širi proti vratu, roki ali hrbtu. Poškodovano področje je pogosto otečeno in občutljivo na dotik. Pri nekaterih bolnikih je lahko prisotna vidna deformacija sklepa, pri kateri ključnica izstopa navzgor.
Akromioklavikularna sindezmoliza se običajno razvrsti v stopnje glede na resnost poškodbe. Obstajajo tri glavne stopnje:
- Stopnja 1: Blaga poškodba, pri kateri pride do raztezanja ali delnega pretrganja vezi. Sklep je občutljiv in otečen, vendar ni vidne deformacije.
- Stopnja 2: Srednje huda poškodba, pri kateri pride do popolnega pretrganja vezi. Sklep je otečen, boleč in deformiran. Ključnica je dvignjena in izstopa iz ravnine ramenskega sklepa.
- Stopnja 3: Huda poškodba, pri kateri pride do popolnega pretrganja vezi in premika kosti. Sklep je močno otečen, boleč in deformiran. Ključnica je izrazito dvignjena nad ravnino ramenskega sklepa.
Zdravljenje akromioklavikularne sindezmolize je odvisno od stopnje poškodbe. Pri blagih poškodbah, torej stopnji 1, se običajno priporoča konzervativno zdravljenje, ki vključuje počitek, imobilizacijo sklepa z opornico, zmanjševanje otekline z ledom, protivnetna zdravila in fizioterapijo za obnovo moči ter gibljivosti.
Pri zmernih do hudih poškodbah, torej stopnji 2 in 3, se včasih svetuje kirurški poseg. Operacija lahko vključuje ponovno pritrditev kosti z vijaki, ploščicami ali umetnimi ligamenti.
Poškodba aksilarnega živca
Aksilarni živec je ena pomembnejših večjih vej brahialnega pleteža. Oskrbuje mišice in kožo v predelu ramenskega obroča. Njegova poškodba lahko poslabša funkcijo in gibljivost ramenskega sklepa ter povzroči bolečino in izgubo mišične moči v tem predelu.
Poškodba aksilarnega živca lahko nastane zaradi različnih vzrokov:
- Ramenske poškodbe: Padci, udarci ali zvini rame lahko povzročijo stiskanje, raztezanje ali poškodbo živca v predelu ramenskega obroča.
- Ponavljajoča se uporaba ramenskega sklepa: Poklicne dejavnosti ali športi, ki zahtevajo ponavljajoče dvigovanje težkih bremen ali pogoste rotacije rame, lahko vodijo v obrabo ali vnetje aksilarnega živca.
- Dislokacija ramenskega sklepa: Izpah rame lahko povzroči stiskanje ali poškodbo aksilarnega živca v območju sklepa.
Simptomi poškodbe aksilarnega živca se razlikujejo glede na resnost poškodbe. Med pogostejšimi so:
- Bolečina: Bolniki pogosto opisujejo bolečino v predelu ramenskega sklepa, ki se lahko širi proti nadlahti.
- Omejena gibljivost: Poškodba živca lahko povzroči slabšo gibljivost in težave pri dvigovanju ali bočnem odmiku roke.
- Mišična šibkost: Prizadetost aksilarnega živca lahko oslabi mišice ramenskega obroča, kar se kaže kot težave pri dvigu roke in zadrževanju roke v vodoravnem položaju.
- Otopelost ali mravljinčenje: Pri nekaterih bolnikih se pojavi zmanjšano občutenje ali mravljinčenje v predelu ramenskega obroča ali nadlakti.
Zdravljenje poškodbe aksilarnega živca je odvisno od resnosti poškodbe in individualnih potreb pacienta. Fizioterapija ima pri rehabilitaciji po poškodbi aksilarnega živca ključno vlogo.
Kako poteka zdravljenje bolečin v rami?
Bolečine v rami imajo lahko različne vzroke, zato se zdravljenje lahko začne šele po kliničnem pregledu. Fizioterapevtska rehabilitacija ramenskega sklepa se začne z diagnostično terapijo, ki predstavlja osnovo za individualno zasnovan fizioterapevtski in kineziološki program zdravljenja.
Če težava traja več tednov, je pomembno pravočasno ukrepanje, saj se stanje lahko kronificira. V takšnih primerih je potreben obisk zdravnika ali fizioterapevta, ki oceni obseg težav in predlaga nadaljnje ukrepe.
Diagnostična terapija
Fizioterapevt opravi natančen klinični pregled, pri katerem pridobi podatke o zgodovini bolezni, trajanju simptomov in morebitnih drugih prisotnih patologijah.
Med pregledom se opravi fizična ocena telesa, pri kateri se pridobijo podatki o:
- inspekciji in palpaciji kože ter mehkih tkiv, na primer barvi, temperaturi, potnosti kože in zakrčenosti mišic,
- obsegu gibljivosti v ramenskem sklepu, kjer fizioterapevt preveri aktivno in pasivno gibljivost v vseh smereh ter potrdi morebitno prisotnost kapsularnega vzorca,
- mišičnem delovanju, kjer z mišičnim testiranjem ocenimo moč, vzdržljivost, atrofijo in morebitna mišična neravnovesja,
- oceni bolečine, torej ali je bolečina točkovna ali se širi, kako dolgo je prisotna, ali je ostra, topa ali pekoča ter kakšna je ocena po VAS lestvici,
- vnetju in oteklini, kjer se opazijo morebitna oteklina ali deformacija anatomskih struktur,
- nepravilnih vzorcih gibanja, ki povzročijo neustrezno razporeditev sil v telesu in povečano obremenitev struktur ter se pogosto razvijejo zaradi bolečine,
- nevrološkem stanju telesa, vključno z delovanjem motorike, senzorike in spremembami refleksov,
- specifičnih testih, s katerimi določimo mesto poškodbe oziroma izvor bolečine.
Diagnostika dodatno vključuje tudi pregled vratne hrbtenice, lopatice, komolca, zapestja in prstov. Pri določenih posameznikih je potrebna napotitev na slikovno diagnostiko, kot so rentgen, ultrazvok ali magnetna resonanca.
Akutna fizioterapija
Fizioterapevtsko zdravljenje vključuje manualno terapijo, uporabo instrumentalnih naprav in specialno terapevtsko vadbo. V začetni fazi se obravnava primarno osredotoča na kontrolo simptomov, torej zmanjšanje bolečine, otekline in vnetja, ter na hitrejše celjenje tkiva s pomočjo sodobnih instrumentalnih naprav:
- PERISO diamagnetna terapija,
- TECAR Wintecare terapija,
- Summus visokoenergijska laserska terapija,
- visokotonska HiTop elektroterapija.
Uporablja se manualna terapija, ki vključuje sklepno mobilizacijo, terapijo prožilnih točk in miofascialno sproščanje. Namen teh tehnik je zmanjšati mišično napetost, izboljšati pravilno drsenje v sklepu in ponovno vzpostaviti funkcionalnost prizadetega področja.
S specialno terapevtsko vadbo in aktivno vadbo mobilnosti dosežemo poln obseg gibljivosti v ramenskem sklepu ter odpremo subakromialni prostor.
Ko je dosežena polna gibljivost, se začne krepitvena vadba, s katero odpravljamo mišična neravnovesja in omogočamo dodatno stabilizacijo ramenskega sklepa. Namen vadbe je sprostiti skrajšane mišice in okrepiti oslabljene.
Postakutna kinezologija
Ko so fizioterapevtski cilji zdravljenja doseženi, se začne kineziološka faza, ki posameznika vodi do telesne pripravljenosti, primerljive s stanjem pred nastankom poškodbe.
S progresivno telesno vadbo odpravljamo kompenzacijske vzorce, ki so nastali kot posledica bolečine ali življenjskega sloga, ter ponovno vzpostavimo pravilne funkcionalne vzorce, ki omogočajo optimalno gibalno funkcijo telesa, pravilno razporeditev sil in ustrezno obremenjevanje struktur.
Vzpostavi se pravilno gibanje lopatice, skapulotorakalnega stika in ustrezna posturalna kontrola, ki omogoča pravilno funkcionalno gibanje. Glavni cilj kineziološke faze zdravljenja je popolna povrnitev funkcionalnosti rame. Pri tem imajo pomembno vlogo mišice rotatorne manšete, katerih disfunkcija je pogost vzrok bolečin.
Preventivna kinezioterapija
Po zaključenem zdravljenju je ključno preprečiti ponovni pojav bolečin v rami. Pri ohranjanju asimptomatskega stanja ramenskega sklepa ima najpomembnejšo vlogo redna telesna vadba.
Za najboljše dolgoročne rezultate zdravja ramen je priporočljivo izvajanje terapevtske ali kineziološke vadbe pod nadzorom strokovnjaka. Usmerjena krepitvena vadba ohranja telo v optimalnem delovanju in ga pripravi na vsakodnevne obremenitve. Le s strokovnim in celostnim pristopom je mogoče dolgoročno odpraviti bolečine v rami.
Pogosta vprašanja
Ali je priporočljivo izvajati vaje kljub bolečini v rami?
Da, aktivno izvajanje vaj kljub bolečini v rami je priporočljivo. Ključnega pomena pa sta pravilna izbira in pravilna izvedba vaj, zato je priporočljiv obisk fizioterapevta.
Kako vem, ali je moja bolečina v rami povezana z rotatorno manšeto?
Težave z rotatorno manšeto se običajno kažejo kot bolečina pri dvigovanju roke nad glavo, seganju v zadnji žep ali spanju na prizadeti rami. Če je prisotna tudi šibkost v roki in dvignjene roke ne morete zadržati v določenem položaju, je verjetno poškodovana ena izmed štirih tetiv rotatorne manšete, ki stabilizirajo ramenski sklep.
Kaj povzroča kalcinacije v rami?
Kalcinirajoči tendinitis nastane zaradi vnetnih procesov, kroničnih preobremenitev ali poškodb, pogosto pri osebah med 40. in 60. letom. Pri tem se v tetivah, najpogosteje v tetivi mišice supraspinatus, začne kopičiti kalcij. To povzroča zelo močne in ostre bolečine, ki se lahko pojavijo nenadoma.
Ali lahko bolečina v rami izvira iz vratne hrbtenice?
Da, to je razmeroma pogost pojav, ki ga imenujemo radikularna bolečina. Utesnjen živec v predelu vretenc C5 ali C6 lahko povzroči pekoč občutek ali mravljinčenje, ki se širi v ramo in navzdol po roki. Če gibanje rame ne spremeni stopnje bolečine, premikanje vratu pa jo, je izvor težave verjetno v vratni hrbtenici.
Ali so vaje z elastiko dovolj za popolno rehabilitacijo rame?
Vaje z elastiko so odličen začetek za aktivacijo manjših mišic, vendar za popolno funkcionalnost dovolj. V kliniki Medicofit rehabilitacijo stopnjujemo do funkcionalnih vaj z utežmi in lastno težo, ki posnemajo realne obremenitve, s katerimi se rama srečuje v vsakdanjem življenju.
Zakaj se bolečina v rami pogosto pojavi šele dan po fizični obremenitvi?
To je značilno za preobremenitvene sindrome tetiv. Med aktivnostjo je tkivo ogreto, adrenalin pa lahko začasno prikrije bolečino. V mirovanju se v preobremenjenih tetivah sproži vnetni odziv, ki naslednje jutro povzroči togost in bolečino. To je jasen signal telesa, da strukture rame niso pripravljene na trenutni obseg ali intenzivnost obremenitve.
Rezervirajte termin
Težave vztrajajo? Izpolnite obrazec in v enem delovnem dnevu vas pokličemo za dogovor o terminu.
Viri in literatura
Abrams R, Akbarnia H. Shoulder Dislocations Overview. [Updated 2022 Aug 8]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459125/
Brockmeyer, M., Tompkins, M., Kohn, D. M., & Lorbach, O. (2016). SLAP lesions: a treatment algorithm. Knee surgery, sports traumatology, arthroscopy : official journal of the ESSKA, 24(2), 447–455. https://doi.org/10.1007/s00167-015-3966-0
Greenberg D. L. (2014). Evaluation and treatment of shoulder pain. The Medical clinics of North America, 98(3), 487–504. https://doi.org/10.1016/j.mcna.2014.01.016
org [Internet]. Cologne, Germany: Institute for Quality and Efficiency in Health Care (IQWiG); 2006-. Shoulder pain: Overview. 2020 Feb 13. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK554693/
Kirurgija (p. XXXVI, 1588). (2014). Grafika Gracer.
May, T., & Garmel, G. M. (2022). Rotator Cuff Injury. In StatPearls. StatPearls Publishing.
St Angelo JM, Fabiano SE. Adhesive Capsulitis. [Updated 2022 Nov 6]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK532955/
Cleveland Clinic. (2023). Shoulder pain. https://my.clevelandclinic.org/health/symptoms/25122-shoulder-pain
