Bolečina v kolku je simptom, ki se lahko pojavi v samem kolčnem sklepu ali v okoliških strukturah, kot so mišice, tetive in burze. Najpogosteje nastane zaradi preobremenitve, degenerativnih sprememb kolka ali vnetja mehkih tkiv. Običajno se kaže kot bolečina v dimljah, kolku ali stegnu, pogosto pa se pojavi pri hoji, vstajanju ali obremenjevanju sklepa.
Bolečine v kolku imajo lahko različne vzroke, med katerimi so artritis, burzitis, tendinitis, poškodbe in degenerativne spremembe, povezane s staranjem. Ne glede na izvor bolečine lahko ta pomembno poslabša kakovost življenja, omeji gibanje in povzroča stalno nelagodje.
Tveganja zanemarjenega zdravljenja so lahko resna. Brez ustrezne obravnave lahko sprva blage težave napredujejo v kronične bolečine, trajno omejeno gibljivost, deformacije sklepa in večjo verjetnost operativnega zdravljenja.
Pravočasna in specializirana fizioterapevtska obravnava je ključna za ponovno vzpostavitev gibljivosti, moči in svobodnega gibanja.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Če bolečina traja več kot nekaj tednov ali se stopnjuje, se ne zanašajte samo na splet. Rezervirajte termin pri fizioterapevtu in pridobite oceno svojega stanja.
Anatomija kolčnega sklepa
Kolčni sklep je zgrajen za prenašanje obremenitev in omogočanje gibanja spodnjih okončin. Njegove tri ključne naloge so:
- omogočanje gibljivosti spodnjih okončin,
- prenos obremenitev med zgornjim delom telesa, trupom in spodnjim udom ter
- zagotavljanje stabilne podpore pri aktivnostih, pri katerih nosimo lastno telesno težo.
Kolčni sklep je oblikovan tako, da omogoča izvajanje teh nalog. Medenico sestavljajo tri kosti, ki se stikajo v vdolbini na zunanji strani. Ta vdolbina predstavlja sklepno ponvico, v katero se prilega glavica stegnenice, skupaj pa tvorita kolčni sklep. Ker je kolk kroglast sklep, omogoča velik obseg gibanja v različnih ravninah.
Za kakovostno gibanje je potreben usklajen sistem pasivnih in dinamičnih stabilizatorjev. Zaradi velikega obsega gibanja prek kolčnega sklepa poteka veliko mišic, ki omogočajo premikanje in hkrati zagotavljajo stabilnost sklepa. Kolčne mišice izvirajo iz medenice in ledvene hrbtenice, pripenjajo pa se na stegnenico ter tudi na kosti goleni.
Kolčni sklep se med vsakodnevnimi dejavnostmi nikoli popolnoma ne razbremeni. Za zmanjšanje bolečine ali preprečevanje dodatne obrabe sklepa je treba zmanjšati vpliv reakcijskih sil na sklep.
V nekaterih primerih so vzrok za bolečine v kolku nepravilno oblikovane kosti ali tako napredovala obraba, da se operativnemu zdravljenju ni mogoče izogniti. Tudi v takšnih primerih imata fizioterapija in kinezioterapija pomembno vlogo pri rehabilitaciji, saj pomagata povrniti funkcijo in zmanjšati bolečine.
Vzroki za bolečine v kolku
Bolečina v kolku je pogost simptom, ki lahko izvira iz različnih struktur, vključno z mišicami, tetivami, sklepom ali živčnimi strukturami. Pojavi se lahko nenadno po poškodbi ali postopno zaradi dolgotrajnih obremenitev in degenerativnih sprememb. Zaradi kompleksne anatomije kolka se bolečina pogosto širi v dimlje, zadnjico ali stegno, kar lahko oteži prepoznavanje njenega izvora.
Artritis kolka
Artritis pomeni vnetje sklepov. Poznamo več različnih oblik artritisa, med najpogostejšimi pa sta osteoartritis in revmatoidni artritis. Med revmatske bolezni spadata tudi putika in fibromialgija.
Osteoartritis kolka je zelo pogosta težava v zahodni družbi. Prizadene do 25 % populacije, starejše od 55 let, pogosteje se pojavlja pri ženskah, k njegovemu nastanku pa poleg staranja prispevajo tudi genetski dejavniki in življenjski slog.
Pri osteoartritisu gre za postopno obrabo sklepnega hrustanca. Posledično se lahko kost začne stikati s kostjo, kar povzroči spremembe v kostnem sistemu. Ker ena sprememba vpliva na drugo, so pri tem prizadete tudi mehke strukture kolčnega sklepa.
Bolečine v kolku pri osteoartritisu se razvijajo postopno. Lahko sevajo naprej v dimlje ali nazaj proti zadnjici, stegnu oziroma kolenu. Značilne so tudi nočne bolečine v kolku oziroma bolečine v mirovanju po predhodni aktivnosti. Pogosta je jutranja okorelost sklepa ali togost po daljšem mirovanju.
Ko pacient aktivno upogne kolk, lahko začuti bolečino na zunanji strani kolka. Spremljajoči simptomi so lahko pokanje, škrtanje ali preskakovanje v kolčnem sklepu, šepanje, zmanjšana gibljivost sklepa in povečana občutljivost. Na začetku bolezni je največja omejitev običajno prisotna pri odmiku in rotaciji, z napredovanjem bolezni pa se omejijo tudi gibi v drugih smereh.
Displazija kolka
Displazija kolka zajema različne nepravilnosti anatomske oblike glavice stegnenice in sklepne ponvice oziroma acetabuluma, s katero se stegnenica stika. Zaradi neoptimalno oblikovanih kosti se sčasoma razvijejo kronične spremembe, ki prizadenejo kostni sistem, sklepno kapsulo, ligamente in mišice kolka.
Razvojna displazija kolka je najpogostejša razvojna nepravilnost gibal. Večina, približno 60–80 % nepravilnosti, se spontano uredi v prvih 8 tednih po rojstvu. Displazijo kolka pa lahko opazimo tudi pri odraslih. Nekateri imajo težave že od otroštva, večina odraslih pa za nepravilnost ne ve, dokler se ne pojavi bolečina v kolku.
Bolečina se običajno pojavlja na zunanji strani kolka ali spredaj v dimljah. Pogosto je globoka, kar je posledica kroničnih poškodb hrustanca, labruma ali mehkih tkiv na stranskem oziroma sprednjem delu kolka. Običajno se okrepi med aktivnostjo in zmanjša v mirovanju.
Bolečina v kolku se lahko pojavi tudi zaradi mišične prenapetosti. Mišice, ki kolk odmikajo, morajo pri displaziji kolka delovati intenzivneje, saj je acetabulum plitvejši in ne nudi zadostne podpore glavici stegnenice.
Prav tako so lahko bolj aktivne upogibalke kolka, zato bolečino v kolku včasih spremljajo občutek zategovanja, pokanje in preskakovanje med aktivnostjo. Nočne bolečine v kolku se pri displaziji pojavljajo v približno polovici primerov.
Pri odraslih z displazijo kolka do pravilne diagnoze povprečno mine približno 5 let, v tem času pa obiščejo vsaj 3 različne zdravstvene strokovnjake. Če težave vztrajajo, se bolečina redno pojavlja in se stanje ne izboljšuje, je smiselno čim prej poiskati drugo mnenje.
Piriformis sindrom
Piriformis sindrom je živčno-mišična motnja, ki nastane, kadar mišica piriformis pritisne na ishiadični živec. Mišica piriformis je pomembna za gibanje spodnjega dela telesa, saj stabilizira kolčni sklep ter sodeluje pri dvigu in rotaciji stegna. Ishiadični živec poteka ob mišici piriformis ali skozi njo, nato po zadnji strani noge navzdol in vse do stopala. Krč mišice piriformis lahko povzroči pritisk na živec in sproži piriformis sindrom.
Bolečina v kolku pri piriformis sindromu se pojavlja v predelu zadnjice in stranskega dela kolka, včasih pa se občuti tudi na sprednji strani stegna. Poslabša se med aktivnostjo, pri vstajanju iz postelje ali pri dolgotrajnem sedenju. Sproži jo lahko določen gib, zaradi katerega se bolečina razširi po poteku ishiadičnega živca navzdol po nogi.
Posamezniki pogosto opisujejo mravljinčenje, ostro bolečino, ki se širi po nogi, in otopelost v zadnjici. Bolečina je lahko zelo intenzivna. Pogosto se zgodi, da se piriformis sindrom zamenja za išias, pri katerem je prisotna patologija diskov v ledveni hrbtenici, živec pa je utesnjen pri izstopu iz hrbteničnega kanala.
Utesnitveni sindrom kolka
Utesnitveni sindrom kolka je znan tudi kot femoroacetabularni impingement. Podobno kot pri displaziji gre tudi pri utesnitvenem sindromu za neoptimalno oblikovane sklepne površine acetabuluma ali glavice stegnenice. Morfološko ločimo tri različice utesnitve:
- Pri prvi obliki glavica stegnenice na prehodu v vrat stegnenice ni popolnoma okrogla, zato gladko gibanje ni mogoče. Med gibanjem udarja ob hrustanec znotraj acetabuluma in ga poškoduje, kar povzroča bolečine v kolku.
- Pri drugi obliki je kost acetabuluma oblikovana tako, da presega normalne robove in preveč zaobjema glavico stegnenice, kar povzroča povečano trenje in poškodbe znotraj sklepa.
- Tretja oblika predstavlja kombinacijo obeh opisanih oblik.
Bolečine v kolku pri utesnitvenem sindromu se pojavljajo na zunanji strani kolka, v dimljah ali sevajo v zadnjico, spodnji del hrbta in stegno. Običajno se pojavijo med gibanjem, spremljajo pa jih omejena gibljivost, klikanje, pokanje, preskakovanje v sklepu, okorelost in zmanjšana funkcionalnost.
Zaradi prekomernega trenja med kostnimi strukturami je lahko prisotna tudi pekoča bolečina v kolku. Pri utesnitvenem sindromu je pogosto najbolj omejen gib upogiba kolka z notranjo rotacijo. Zato se težave pojavljajo na primer pri hoji po stopnicah navzgor ali navzdol, kjer je potreben večji upogib kolka kot pri hoji po ravnem.
Burzitis kolka
Burzitis kolka je stanje, pri katerem se vnamejo burze, majhne tekočinske vrečke, ki zmanjšujejo trenje med kostmi in mehkimi tkivi v predelu kolka. Najpogostejša oblika je trohanterični burzitis, ki povzroča bolečino na zunanji strani kolka. Bolečina se pogosto poslabša, ko se pacient uleže na prizadeto stran telesa.
Pogostejši je pri ženskah in starejših osebah. Dejavniki tveganja vključujejo ponavljajoče se obremenitve, poškodbe kolka, bolezni hrbtenice in razliko v dolžini nog.
Pacienti najpogosteje opisujejo bolečino v kolku, ki se širi po zunanji strani stegna in se značilno poslabša ponoči ter med gibanjem. Diagnoza burzitisa temelji na kliničnem pregledu, zdravljenje pa vključuje fizioterapevtske tehnike, namenjene krepitvi mišic in izboljšanju gibljivosti kolka.
Bolečinski sindrom velikega trohantra
Bolečinski sindrom velikega trohantra je krovni izraz za različne patologije, od burzitisa do tendinopatij. Nastane lahko zaradi preobremenitve tetiv, nepopolnega ali nezadostnega celjenja tetiv, kompresije tetiv zaradi nesimetričnega delovanja mehkih struktur v kolku, dolgotrajnega statičnega položaja kolka v upogibu, na primer med sedenjem, mišičnega neravnovesja in preobremenitve določenih struktur, sindroma pokajočega kolka ali kot posledica osteoartritisa kolka oziroma iliotibialnega sindroma.
Bolečine v kolku so značilno prisotne na zunanji strani kolka. Področje je izrazito občutljivo na dotik, bolečina pa se lahko širi navzdol po zunanji strani stegna proti kolenu ali nazaj proti zadnjici.
Bolečina je pogosto opisana kot zbadajoča in intenzivna, lahko pa je prisotna tudi pekoča bolečina v kolku. Poslabša se pri sočasnem gibu odmika kolka in zunanje rotacije, torej pri gibu, ko želimo gleženj ene noge položiti na nasprotno koleno.
Bolečina se poslabša tudi pri ležanju na prizadetem boku. Včasih je problematično tudi ležanje na nepoškodovanem boku, saj boleča noga pade rahlo navzdol, kar povzroči kompresijo.
Nočne bolečine v kolku so torej lahko povezane tudi z utesnitvenim sindromom. Bolečina se pojavi tudi med aktivnostmi, ko nogo obremenimo, na primer pri hoji po ravnem, hoji po stopnicah, teku ali včasih že pri sami stoji. Poslabša se lahko tudi med daljšim sedenjem ali sedenjem s prekrižanimi nogami.
Simptomi in diagnostika bolečine v kolku
Pri bolečini v kolku je treba natančno analizirati celotno telo, tako v statični drži kot med gibanjem. Vzrokov za bolečino je lahko več, saj je v predelu kolka veliko različnih anatomskih struktur.
Pri pregledu ne smemo prezreti vpliva sosednjih sklepov. Bolečina v kolku je lahko le sekundarna posledica, osnovni vzrok pa se lahko nahaja v kolenu, gležnju ali stopalu. Pomembno je tudi stanje nad kolčnim sklepom, predvsem v trupu.
Pri postavitvi diagnoze pomaga natančen opis bolečine. Med kliničnim pregledom je pomembno opisati, kakšna je bolečina v kolku glede na intenzivnost, trajanje in lokacijo.
Intenzivnost bolečine v kolku
Če se bolečina v kolku poslabša med gibanjem, se ob tem poveča napetost v mišicah, kar lahko kaže na poškodbo mehkih tkiv. Med gibanjem nastaja tudi kompresijska sila na sklep, ki je lahko boleča pri poškodbah sklepnih površin, torej kosti ali hrustanca.
Nočne bolečine v kolku lahko sproži položaj telesa med spanjem. Pri burzitisu lahko spanje na prizadetem boku draži tkivo in povzroča nočno bolečino. Tudi pri osteoartritisu ali piriformis sindromu lahko dolgotrajen položaj sproži bolečine ponoči. Tendinopatije so prav tako lahko razlog za nočne bolečine. Za tetive je značilno, da se med aktivnostjo segrejejo in bolečina popusti, nato pa se lahko ponovno pojavi približno 24 ur po obremenitvi.
Trajanje bolečine v kolku
Glede na trajanje ločimo akutno bolečino, ki je prisotna manj kot 3 mesece, in kronično bolečino, ki traja dlje kot 3 mesece. Podatek o trajanju bolečine pomaga oceniti, ali gre za poškodbo, ki se je zgodila v določenem trenutku, na primer zlom, raztrganino mišice ali tetive, ali za degenerativno stanje, ki se postopno slabša, kot je značilno za osteoartritis.
Lokacija bolečine v kolku
Vzrok bolečine v kolku lahko izvira iz različnih struktur. Pomembno je vedeti, ali je bolečina lokalna oziroma točkovna ali pa seva v sosednja področja. Pri poškodbi živca je značilno, da bolečino občutimo vzdolž poteka živca.
Če je na primer utesnjen ishiadični živec, se lahko bolečina širi vse do palca na nogi. Za dodatno potrditev diagnoze se po posvetu s strokovnjakom glede na patologijo lahko svetuje tudi diagnostično slikanje.
Narava bolečine v kolku
Pomemben podatek je tudi način, kako jo občutimo: ali je ostra, topa, globoka, površinska, pekoča in podobno. Ta informacija fizioterapevta bolje usmeri k ugotavljanju poškodovane strukture kolka.
Pekoča bolečina v kolku ima lahko več vzrokov. Lahko gre za burzitis, tendinitis, poškodbo mišice ali živca. Občuti se kot močna, ostra oziroma rezajoča bolečina, pogosto pa jo spremlja vnetje. Pekoča bolečina v kolku je pogosta pri burzitisu, utesnitvenem sindromu in osteoartritisu, kjer se zaradi povečanega trenja pojavljajo poškodbe sklepnih površin.
Spremembe sklepnih površin lahko vodijo tudi v spremembe in vnetja tetiv ali mišic. Pekoča bolečina v kolku se pojavlja tudi pri stanjih, kjer pride do utesnitve živca. Pogosto so ob tem prisotni mravljinčenje, spremenjeno občutenje ali omrtvičenost.
Kako poteka zdravljenje bolečine v kolku?
Učinkovito zdravljenje, ki omogoča dolgoročno uspešnost, temelji na individualno prilagojenih metodah in postopkih. Primarna izbira pri obravnavi bolečine v kolku je fizioterapija.
Bolečina v kolku je pogost spremljajoč simptom različnih patologij. Ker je telo kompleksen in medsebojno povezan sistem, se pogosto zgodi, da ena patologija vodi v drugo ter povzroči težave na več sklepnih sistemih hkrati.
Displazija kolka lahko vodi v osteoartritis, tega pa lahko spremlja tendinopatija. Hkrati spremenjena dinamika kolka vpliva na koleno in hrbtenico, zato je po letih razvoja težav lahko zahtevno določiti, kje in kako začeti reševanje problema. Zato rehabilitacije ni priporočljivo izvajati na lastno pest.
Ob prvem obisku izvedemo diagnostično terapijo, ki vključuje pregled pri specialistu fizioterapije in omogoča vpogled v osnovni vzrok bolečin. Hkrati diagnostična terapija že vključuje akutno protibolečinsko in protivnetno obravnavo, zato prvo terapijo prejmete že znotraj diagnostičnega pregleda.
Fizioterapevtsko zdravljenje vključuje uporabo najsodobnejših modalitet za lajšanje bolečin, kot so udarni globinski valovi, elektrostimulacija HiTop, TECAR terapija, ultrazvočna terapija SIXTUS, diamagnetoterapija PERISO in Summus laser. Izbira terapije je odvisna od vašega specifičnega stanja.
Glede na vašo specifično patologijo pripravimo individualiziran program kinezioterapije, ki vključuje vaje za raztezanje, krepitev in vzdržljivost. Specialne vaje pomagajo izboljšati obseg gibanja, mišično moč in fleksibilnost stegenskih mišic, kar je posebej pomembno pri bolnikih z omejeno gibljivostjo.
Izvaja se tudi manualna terapija, ki zajema različne tehnike mobilizacije sklepov in mehkih tkiv. Te tehnike pomagajo izboljšati gibljivost in zmanjšati bolečino, posebej v kombinaciji s kinezioterapijo.
Kaj lahko storite sami?
Za zdravje kolčnih sklepov in preprečevanje bolečin v kolku lahko veliko naredite tudi sami:
- Počitek: Počivajte in se izogibajte gibom, ki povzročajo bolečino, dokler se vnetje in bolečina ne zmanjšata.
- Raztezne in krepilne vaje: Redno izvajajte raztezne in krepilne vaje za izboljšanje gibljivosti in krepitev mišic okoli kolka, ki vam jih je svetoval fizioterapevt.
- Pravilna telesna drža: Skrbite za ustrezno držo pri sedenju in hoji.
- Ohranjanje zdrave telesne teže: Zdrava telesna teža zmanjša pritisk na kolke, vsak odvečen kilogram pa poveča tveganje za razvoj degenerativnih sprememb.
Če so bolečine prisotne že dalj časa, obiščite specialista fizioterapije za strokovno obravnavo in prilagojen načrt zdravljenja.
Pogosta vprašanja
Ali artroza kolka pomeni, da bom potreboval protezo?
Ne nujno. Z redno vadbo, uravnavanjem telesne teže in prilagoditvijo aktivnosti mnogi bolečino obvladujejo dolga leta. Proteza je smiselna šele, ko bolečina kljub izčrpanemu konzervativnemu zdravljenju pomembno krni kakovost življenja.
Kje se najpogosteje čuti bolečina, ki izvira neposredno iz kolčnega sklepa?
Veliko pacientov napačno predvideva, da bolečina v zadnjici nujno pomeni težavo s kolkom. Bolečina, ki izvira neposredno iz kolčnega sklepa, se najpogosteje čuti v dimljah ali na notranji strani stegna. Bolečina na zunanji strani kolka je običajno povezana z vnetjem burze oziroma burzitisom ali z narastišči mišic, ne pa neposredno s samim sklepom.
Ali lahko fizioterapija pomaga preprečiti operacijo kolka?
S specializirano fizioterapijo lahko pomembno izboljšamo mehaniko sklepa in zmanjšamo vnetje. V ta namen se pogosto uporablja manualna mobilizacija za izboljšanje drsenja sklepa, instrumentalne metode, kot so TECAR, laserska terapija in diamagnetna terapija, pa delujejo protibolečinsko.
Skupaj z individualno prilagojeno terapevtsko vadbo lahko pri večini pacientov s temi metodami odložimo ali celo preprečimo potrebo po operativnem posegu.
Zakaj se bolečina v kolku pogosto poslabša ponoči pri spanju na boku?
To je značilen znak burzitisa oziroma vnetja sluzne vrečke ali tendinopatije na zunanji strani kolka. Pritisk vzmetnice neposredno na vneto burzo povzroči draženje tkiva.
V takšnih primerih svetujemo spanje na hrbtu ali na zdravem boku z mehko blazino med koleni, da zgornja noga ne vleče in ne napenja struktur v kolku.
Kako dolgotrajno sedenje vpliva na bolečine v kolkih?
Med sedenjem so upogibalke kolka, predvsem mišica iliopsoas, stalno v skrajšanem položaju, kar vodi v zakrčenost. Ko vstanete, te mišice močno potegnejo medenico naprej, kar poveča pritisk v kolčnem sklepu in spodnjem delu hrbta. Redno izvajanje vaj za mobilnost kolkov je zato nujno za vse, ki opravljajo sedeče delo.
Rezervirajte termin
Težave vztrajajo? Izpolnite obrazec in v enem delovnem dnevu vas pokličemo za dogovor o terminu.
Viri in literatura
American Academy of Orthopaedic Surgeons. Diseases and conditions: Osteoarthritis of the hip.Available at: https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases–conditions/osteoarthritis-of-the-hip [20.9.2022]
Brunker & Khan’s. Clinical sports medicine. Hip related pain. pp: 510-545.
CDC, Arthritis types. Available at: https://www.cdc.gov/arthritis/basics/types.html [20.9.2022]
Ganderton, C., Semciw, A., Cook, J., Moreira, E. & Pizzari, T.. 2018. G luteal loading versus sham exercises to improve pain and dysfunction in postmenopausal women with greater trochanteric pain syndrome: a randomized controlled trial. Journal of Women’s Health. 1;27(6), 815-29.
Griffin DR, Dickenson EJ, O’Donnell J, Agricola R, Awan T, Beck M et al.(2016). The Warwick Agreement on femoroacetabular impingement syndrome (FAI syndrome): an international consensus statement. Br J Sports Med. 50(19):1169-76.
Hlebš, S., Slakan Jakovljević, B. & Klauser, M., 2014. Manualna terapija – sklepna mobilizacija udov testiranje in terapija. Univerza v Ljubljani, Zdravsvtena fakulteta, pp 86-87.
International hip dyspalsia institute. Adult Diagnosis. Available at: https://hipdysplasia.org/adults/diagnosis/ [20.9.2022].
International hip dyspalsia institute. If you have hip dysplasia, you are not alone. Avaliable at: https://hipdysplasia.org/adults/ [20.9.2022].
Kodarin, Jan. 2017. Najpogostejše poškodbe kolčnega sklepa in gibalnoterapevtski pristopi k zdravljenju. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem.
Lespasio MJ, Sultan AA, Piuzzi NS, Khlopas A, Husni ME, Muschler GF, Mont MA. Hip osteoarthritis: a primer. The Permanente Journal. 2018;22. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5760056/ (last accessed 19.11.2019)
