Bolečina v vratu je simptom, ki se pojavlja v vratni hrbtenici ter v okoliških mišicah, sklepih in vezeh. Najpogosteje se razvije zaradi povečane mišične napetosti, neustrezne telesne drže ali preobremenitve struktur v vratnem predelu. Običajno se kaže kot lokalna bolečina, občutek togosti in omejena gibljivost vratu, pogosto pa se poslabša pri obračanju glave ali delu v sedečem položaju.
Bolečine v vratu in zatilju uvrščamo med kompleksnejša stanja, saj so povezane s številnimi dejavniki tveganja. Med pomembnejše sodijo degenerativne spremembe hrbtenice, hernija diskusa, cervikalna spinalna stenoza, pomanjkanje telesne aktivnosti, pretirana uporaba računalnika in telefona, stres, čustvena stiska, tesnoba, višja starost in nizka socialna podpora.
Če dejavnike tveganja in sprožilce bolečin prepoznamo pravočasno, je diagnostika natančnejša, zdravljenje učinkovitejše, obvladovanje težav pa uspešnejše. Neustrezna ali prepozna rehabilitacija lahko resno ogrozi dolgoročno telesno zdravje posameznika ter je eden glavnih razlogov za neuspešne rezultate zdravljenja in trajne gibalne omejitve.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Če bolečina traja več kot nekaj tednov ali se stopnjuje, se ne zanašajte samo na splet. Rezervirajte termin pri fizioterapevtu in pridobite oceno svojega stanja.
Anatomija vratu in nastanek bolečin v vratu
Vrat predstavlja glavno oporo glavi in jo povezuje s preostalim delom telesa. Anatomsko leži med spodnjo čeljustjo in ključnico. V njem se nahajajo številne kompleksne in vitalne strukture, ki so nujne za normalno fiziološko delovanje človeškega telesa.
Vratno hrbtenico sestavlja 7 vretenc, ki so anatomsko razporejena eno nad drugim. Vretenca so med seboj povezana in skupaj tvorijo hrbtenični kanal, skozi katerega potekajo hrbtenjača in živci.
Glavna naloga hrbtenjače je prenos sporočil med možgani in preostalim telesom, in sicer v obliki senzoričnih in motoričnih impulzov. Med posameznimi vretenci se nahajajo medvretenčne ploščice. Te so sestavljene iz čvrstega, vendar upogljivega zunanjega obroča, ki ga imenujemo fibrozni obroč, ter mehke sredice diska, imenovane nucleus pulposus. Medvretenčna ploščica skrbi za ustrezno razporeditev mehanskih sil, ki med vsakodnevnim življenjem delujejo na hrbtenico, na primer zaradi gravitacije ali telesne aktivnosti.
Katere vrste bolečin v vratu poznamo?
Bolečine v vratu razvrščamo glede na trajanje težav, resnost patologije, vrsto etiologije oziroma vzrok težav in tip bolečine. Akutna faza traja do 6 tednov, subakutna faza traja 3 mesece ali manj, kronična faza pa pomeni bolečino, ki traja 3 mesece ali več.
Bolečina v vratu je lahko mehanskega, nevropatskega ali sekundarnega izvora. Sekundarni oziroma drugi vzrok pomeni bolečino, ki izvira iz srca, žilne patologije ali prenesene bolečine iz sosednjih anatomskih struktur.
Mehanska bolečina izhaja iz hrbtenice ali njenih podpornih struktur, kot so ligamenti in mišice. Pojavi se lahko v obliki artritisa, diskogene bolečine ali miofascialne bolečine. Značilno je, da se mehanska bolečina med gibanjem poslabša.
Nevropatska bolečina nastane kot posledica poškodbe ali bolezni živčnega sistema. Delimo jo na centralno in periferno bolečino. Značilen simptom nevropatske bolečine je pekoča bolečina v vratu.
Centralna nevropatska bolečina izvira iz hrbtenjače in se kaže s simptomi mielopatije, torej z motenimi motoričnimi in senzoričnimi impulzi. Periferna nevropatska bolečina nastane zaradi okvare perifernega živčevja. Prepoznamo jo po radikularnih simptomih, ki so lahko posledica hernije diskusa, osteofitov oziroma kostnih izrastkov ali spinalne stenoze.
Kronična bolečina v vratnem predelu lahko povzroči glavobole, omotico ali širjenje bolečine proti ramenom. Med pogostimi vzroki so preobremenitev mehkih tkiv, kot so mišice in vezi, ter degenerativne spremembe.
Zakaj nastanejo bolečine v vratu?
Dejavniki tveganja za nastanek bolečin vključujejo genetiko, psihopatologijo, na primer depresijo, anksioznost in katastrofiziranje, motnje spanja, kajenje in sedeči življenjski slog.
Pokazalo se je, da je prekomerna telesna teža pomemben dejavnik tveganja za bolečine v vratu, saj so ti posamezniki bolj izpostavljeni sistemskim vnetjem, škodljivim strukturnim spremembam, večji mehanski obremenitvi, zmanjšani mišični moči in psihosocialnim težavam. Pomemben dejavnik tveganja je tudi dolgotrajno sedenje, posebej kadar je delovno mesto ergonomsko neustrezno urejeno.
Bolečine v vratu lahko nastanejo kot posledica travme, na primer poškodbe možganov ali poškodbe vratu, oziroma športnih poškodb, ki se pojavljajo pri dejavnostih, kot so rokoborba, boks in hokej na ledu.
Po nekaterih študijah so bolečinam v vratu in zatilju bolj izpostavljeni pisarniški, računalniški, fizični in zdravstveni delavci. Slabo delovno okolje in nizko zadovoljstvo pri delu pomembno vplivata na razvoj bolečin v vratu.
8 vzrokov za bolečine v vratu
Bolečina v vratu je drugi najpogostejši vzrok težav med mišično-skeletnimi obolenji. Glavni vzroki težav v predelu vratu in zatilja so nihajna poškodba vratne hrbtenice, zvin vratu ali nateg vratnih mišic, cervikalni osteoartritis, degenerativna bolezen medvretenčnih ploščic, cervikalna radikulopatija, heksenšus oziroma trd vrat, hernija diska in cervikalna spinalna stenoza.
Nihajna poškodba vratne hrbtenice
Nihajna poškodba vratu najpogosteje nastane zaradi prometne nesreče, športne poškodbe ali padca, pri katerem pride do nenadnega premika glave iz hiperekstenzije, torej skrajnega pogleda nazaj proti stropu, v fleksijo. V posameznih primerih poškodba hrbtenice posredno vpliva tudi na sklepe ali diske, ki lahko dražijo živčne korenine in živce.
Posamezniki z znaki nihajne poškodbe vratne hrbtenice pogosto poročajo o bolečinah in otrdelosti v vratu, bolečini, ki se širi v ramena ali hrbet, otrplosti in mravljinčenju celotnega zgornjega uda, glavobolih, omotici, motnjah spanja ali težavah z vidom, kot sta zamegljen vid in občutljivost na svetlobo.
Nateg ali zvin vratu
Nateg vratu pomeni nateg vratne mišice ali poškodbo mišične tetive, torej fibroznega tkiva, ki mišico povezuje s kostjo. Pri zvinu pa gre za raztrganje ligamenta, torej fibroznega vezivnega tkiva, ki med seboj povezuje vratna vretenca.
Na nastanek natega ali zvina vratu vplivajo slaba drža, neprimeren položaj med spanjem in nenadni premiki vratu, kot se zgodijo pri prometni nesreči, športni poškodbi ali padcu.
Posamezniki najpogosteje občutijo bolečino in okorelost v vratu med gibanjem, bolečino, ki se širi v zgornji del rame, zmanjšano gibljivost vratu in pojav mišičnih krčev.
Cervikalni osteoartritis
Cervikalni osteoartritis oziroma sindrom cervikalnih fasetnih sklepov je degenerativno bolezensko stanje vratne hrbtenice, pri katerem pride do obrabe hrustanca na fasetnih sklepih. Degeneracija fasetnih sklepov pogosto vpliva tudi na degeneracijo medvretenčnih diskov, kar lahko vodi do utesnitve živčne korenine in pojava simptomov radikulopatije.
Simptomi cervikalnega osteoartritisa vključujejo okorelost in bolečine v vratu, ki so običajno lokalizirane na enem mestu oziroma so točkovne. Redkeje se bolečina širi v ramo ali zadnji del glave. Cervikalni osteoartritis nastane kot posledica degenerativnega procesa staranja, poškodb vratu ali prekomerne telesne teže.
Zdravljenje degenerativne bolezni medvretenčnih diskov v vratni hrbtenici je odvisno od stopnje izrazitosti simptomov in od prisotnosti nevroloških znakov. Operativno zdravljenje je potrebno pri dolgotrajnih primerih, kadar so prisotni nevrološki simptomi.
Cervikalna radikulopatija
Degenerativne spremembe lahko vodijo v zožitev medvretenčnega prostora in nastanek kostnih izrastkov. Ti lahko utesnijo živčno korenino, kar imenujemo cervikalna radikulopatija.
Cervikalna radikulopatija se kaže kot bolečina in mravljinčenje, ki potekata od vratu navzdol po celotnem zgornjem udu. Pogosto je prisotna tudi večja šibkost vratnih mišic in mišic zgornjega uda.
Utesnitev živčne korenine lahko povzročijo spondiloza oziroma degenerativne spremembe, osteofiti oziroma kostni izrastki, nestabilnost anatomskih struktur, travmatske poškodbe ali tumor. Utesnjena živčna korenina lahko povzroči težave s hojo ali ravnotežjem.
Heksenšus
Heksenšus v vratu običajno nastane zaradi napetosti mišic ali bolezenskega stanja sklepov v vratni hrbtenici, kot sta osteoartritis ali poškodba fasetnega sklepa. Pogosto se pojavi po dvigu težkega bremena, še pogosteje pa zjutraj po spanju v neustreznem položaju.
Glavni simptom heksenšusa je omejen obseg gibljivosti vratne hrbtenice oziroma oteženo premikanje glave. Otrdelost, ki spremlja heksenšus, lahko občasno vodi v mišično bolečino ali utesnitev živca, kar se občuti kot pekoča bolečina v vratu in mravljinčenje po zgornjem udu.
Omejeno gibljivost vratu, ki je glavni simptom heksenšusa, lahko izboljšate z ustreznimi razteznimi vajami in vajami za povečanje obsega gibljivosti. Priporočljivo je, da se izogibate gibom, ki dodatno sprožajo bolečino.
Cervikalna hernija diska
Hernija diska se lahko pojavi od vratne hrbtenice do prvega sakralnega vretenca. Nastane takrat, ko se mehka sredina medvretenčne ploščice izboči in utesni živčno korenino. To je pogosto tudi razlog za bolečine v vratu.
Simptomi hernije diskusa se kažejo v obliki radikulopatije oziroma utesnitve živčne korenine. Posamezniki jih opisujejo kot pekočo bolečino v vratu ali občutek elektrike, ki poteka od vratu navzdol po roki do prstov. Pri herniji so pogosto prisotni tudi mravljinčenje v roki, dlani in prstih ter šibkost vratnih mišic in mišic celotnega zgornjega uda.
Hernijo diskusa prepoznamo z natančnim kliničnim pregledom. Za dodatno potrditev diagnoze se priporoča magnetna resonanca. Z ustreznim diagnostičnim pregledom in specialno fizioterapevtsko rehabilitacijo lahko bistveno zmanjšamo možnost operativnega posega.
Cervikalna spinalna stenoza
Cervikalna spinalna stenoza pomeni zoženje hrbteničnega kanala v vratni hrbtenici. Zožitev lahko povzroči pritisk na hrbtenjačo in živce ter posledično različne simptome. Najpogosteje nastane zaradi degenerativnih sprememb, kot sta osteoartritis ali hernija v vratni hrbtenici.
Simptomi cervikalne spinalne stenoze vključujejo bolečine v vratu, ramenih ali rokah, posebej med gibanjem. Pojavijo se lahko tudi mravljinčenje, šibkost in težave s koordinacijo.
Zdravljenje cervikalne spinalne stenoze se na začetku vedno začne s konzervativnimi metodami, kot so fizioterapija, protibolečinska terapija in prilagoditve življenjskega sloga. V nekaterih primerih, kadar so simptomi hudi ali se ne odzivajo na konzervativno zdravljenje, se lahko razmisli o kirurškem posegu.
Slaba telesna drža
Slaba telesna drža je pogost vzrok za bolečine v vratu. Nepravilen položaj telesa lahko povzroči prekomerno obremenjevanje vratnih mišic, ligamentov in vretenc, kar sčasoma vodi v nelagodje in bolečino. Nekateri glavni mehanizmi za nastanek bolečin v vratu zaradi slabe drže vključujejo:
- Preobremenitev mišic: dolgotrajno vztrajanje v nepravilni drži, posebej med sedenjem ali stoječim delom, lahko povzroči preobremenitev vratnih mišic.
- Stres na medvretenčnih diskih: neustrezna drža lahko poveča pritisk na medvretenčne diske v vratni hrbtenici in s tem pospeši njihovo degeneracijo.
- Napetost ligamentov: slaba drža lahko povzroči tudi pretirano napetost vratnih ligamentov, kar dodatno prispeva k bolečinam.
- Slabša prekrvavitev: neustrezna telesna drža omejuje pretok krvi v vratnih tkivih, zato se lahko zmanjša oskrba s hranili in kisikom.
Za preprečevanje in obvladovanje bolečin v vratu je ključnega pomena izboljšanje telesne drže. Redne vaje za krepitev vratnih mišic, pravilna ergonomija pri sedenju in stoječem delu ter redni aktivni odmori za raztezanje lahko zmanjšajo obremenitev vratu in pomagajo preprečevati bolečine.
Obstajajo tudi številni vzroki za bolečino v vratu, ki niso mišično-skeletnega izvora. Bolečine v vratu lahko povzročajo infekcije, ki pogosto vodijo v povečanje vratnih bezgavk. Bezgavke so vidno izrazitejše, tipne in boleče, pogosto pa je prisotna tudi povišana telesna temperatura.
Na vratu se nahajajo tudi številne ciste embrionalnega razvoja, ki lahko skozi življenje povzročajo težave. Ciste se lahko napolnijo s tekočino in vnamejo. Običajno jih najdemo na lateralni strani vratu ali pa ležijo medialno.
Kako sami zmanjšamo bolečino v vratu?
Bolečino v vratu lahko zmanjšate z naslednjimi ukrepi:
- Izogibajte se dolgotrajnim sedečim položajem oziroma v rutino sedenja vključite čas za gibanje, med katerim se raztegnete, razgibate in opravite kratko vadbo. Tako omejite posledice slabe drže.
- Upoštevajte ergonomska priporočila pri uporabi računalnika in telefona. Idealno je, da sta zaslon in telefon nameščena v višini oči.
- Ustrezno organizirajte spalno rutino, da telesu zagotovite dovolj spanca. Uporabljajte primeren vzglavnik, ki omogoča optimalno poravnavo vratu med spanjem.
- Izvajajte samomasažo vratnih mišic za lajšanje bolečine in sproščanje mišične napetosti.
- Pravilno izvajajte vaje za krepitev intrinzičnih mišic vratu, pozornost pa namenite tudi mobilnosti torakalne hrbtenice.
Redna vadba izboljšuje gibljivost vratne hrbtenice in ugodno vpliva na prekomerno mišično napetost. Če bolečina vztraja ali se simptomi slabšajo, priporočamo obisk specialista za strokovno oceno stanja.
Kako poteka diagnostika bolečine v vratu?
Specialist z anamnezo, zgodovino simptomov, etiologijo težav in kliničnim pregledom ustrezno določi primarni izvor bolečine v vratu. Nato opredeli tudi trajanje težav, saj akutne bolečine v vratu pogosto preidejo v kronične.
Med diagnostičnim procesom se izključijo morebitne prenesene bolečine v vratu, ki izvirajo iz patologij, za katere je potrebno specifično zdravljenje. Mednje spadajo sindrom torakalnega izhoda, bolečine v zgornjih okončinah, vaskularne patologije in bolečine iz notranjih organov, kot so srce in pljuča.
V diagnostiki je pomembno razlikovati nevropatsko bolečino od mehanske, saj to vpliva na nadaljnje odločitve o zdravljenju. Nevropatsko bolečino posamezniki opisujejo kot zbadajočo, električno ali pekočo bolečino v vratu, ki se širi v en ali oba zgornja uda. Mehanska bolečina pa je v primerjavi z nevropatsko pogosteje utripajoča in ostra.
Pomemben diagnostični dejavnik je obremenilna kapaciteta vratne hrbtenice, s katero pridobimo oceno sposobnosti vratu za prenašanje obremenitev. Na podlagi vseh zbranih informacij o vašem zdravstvenem stanju se pripravi specializiran fizioterapevtski program.
Fizioterapevtsko zdravljenje bolečine v vratu
Uspešnost specialne fizioterapije se od pasivnih oblik zdravljenja, kot je počitek, razlikuje po tem, da je osredotočena na individualno kinezioterapijo, torej aktivno izvajanje vaj, ter na vzpostavljanje posturalne korekcije pri zdravljenju bolečin v vratu. Počitek je priporočljiv, vendar v ustreznem razmerju z vašo aktivnostjo.
Na podlagi ugotovitev diagnostičnega pregleda se ustrezno prilagodi individualen terapevtski program, ki je usmerjen v zmanjševanje bolečine v vratu, morebitne vzdraženosti živčevja, kot sta izžarevanje bolečine in mravljinčenje v zgornji ud, ter v povečanje obremenilne kapacitete vratne hrbtenice.
Individualna kinezioterapija temelji na diagnostičnih rezultatih, ki omogočajo vpogled v obseg gibljivosti vratu. Če je gibljivost omejena, jo povečujemo z vajami za gibljivost. Morebitna mišična neravnovesja in šibkosti posameznih mišic ali mišičnih skupin ustrezno krepimo najprej z izometričnimi vajami, v naslednji fazi pa z vajami proti uporu. Program je zato oblikovan glede na vaše individualne potrebe.
Analiza gibalnih vzorcev omogoča poglobljen vpogled v dinamiko vaše hrbtenice in morebitna odstopanja od normativov. Z namenom korekcije drže in gibalnih vzorcev hrbtenice se najprej osredotočimo na aktivacijske vaje obhrbteničnih vratnih mišic, ki so ključne za posturalno kontrolo.
V nadaljevanju izvajamo aktivne vaje, usmerjene najprej v vzpostavitev pravilne obremenilne kapacitete vratne hrbtenice. To pomeni izvajanje polnega obsega gibanja in krepitev v vseh smereh gibanja vratu, torej v fleksiji, ekstenziji, laterofleksiji in rotaciji. Ko so doseženi ustrezni rezultati, se osredotočimo na dodatno povečanje obremenilne kapacitete vratne hrbtenice.
Aktivna rehabilitacija je ključna za uspešen rezultat zdravljenja. Pri doseganju optimalnih učinkov pa nam pomaga tudi najsodobnejša fizioterapevtska podporna tehnologija, kot so elektroterapija HiTop, Summus laserska terapija, TECAR terapija in PERISO diamagnetna terapija.
Pogosta vprašanja
Ali lahko težave v vratu povzročajo vrtoglavico in šumenje v ušesih?
Da, to stanje poznamo kot cervikogeno vrtoglavico. Težave v zgornjih vratnih vretencih, predvsem na nivojih C1–C3, lahko vplivajo na pretok krvi proti glavi ali dražijo simpatični živčni sistem. Posledično se lahko pojavijo občutek nestabilnosti, vrtoglavica, šumenje v ušesih ali motnje vida.
Zakaj se bolečina v vratu pogosto poslabša v stresnih situacijah?
Vratne mišice, zlasti trapezna mišica, so neposredno povezane z odzivom telesa na stres. Ob napetosti ali stresu podzavestno dvignemo ramena in sključimo držo, kar zmanjša prekrvavitev mišic in povzroči lokalne bolečinske odzive.
Kako sta povezana čeljustni sklep in bolečina v vratu?
Čeljust in vrat sta funkcionalno tesno povezana. Posamezniki, ki ponoči stiskajo zobe oziroma imajo bruksizem, imajo stalno napete mišice pod lobanjsko bazo. Ta napetost se neposredno prenaša na vratna vretenca.
Zakaj lahko raztezne vaje za vrat včasih bolečino poslabšajo?
Če je vzrok bolečine nestabilnost vretenc ali izrazito vnetje živca, lahko agresivno raztezanje simptome še poveča. V takšnih primerih vrat ne potrebuje dodatnega raztezanja, temveč stabilizacijo in umiritev vnetja. Zato mora vaje predpisati strokovnjak po opravljeni diagnostiki, ki določi natančen vzrok težav.
Rezervirajte termin
Težave vztrajajo? Izpolnite obrazec in v enem delovnem dnevu vas pokličemo za dogovor o terminu.
Viri in literatura
Bragg KJ, Varacallo M. Cervical Sprain. [Updated 2022 Sep 4]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/
Cohen S. P. (2015). Epidemiology, diagnosis, and treatment of neck pain. Mayo Clinic proceedings, 90(2), 284–299. DOI
Kelc R., 2012. Funkcionalna anatomija hrbtenice. VIII. Mariborsko ortopedsko srečanje. Interdisciplinarno strokovno srečanje. Hrbtenica v ortopediji. Zbornik predavanj. Maribor, pp. 13-23
Kazeminasab S, Nejadghaderi SA, Amiri P, Pourfathi H, Araj-Khodaei M, Sullman MJM, Kolahi AA, Safiri S. Neck pain: global epidemiology, trends and risk factors. BMC Musculoskelet Disord. 2022 Jan 3;23(1):26. doi: 10.1186/s12891-021-04957-4. PMID: 34980079; PMCID: PMC8725362.
Roesch ZK, Tadi P. Anatomy, Head and Neck, Neck. [Updated 2022 Jul 25]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: NCBI
Sharrak S, Al Khalili Y. Cervical Disc Herniation. [Updated 2022 Aug 29]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: NCBI
6 ways to ease neck pain – Harvard Health. (2015, April 25). https://www.health.harvard.edu/ . Retrieved October 19, 2022.
Cleveland Clinic. (2022). Neck pain. https://my.clevelandclinic.org/health/symptoms/21179-neck-pain
