Bolečine v sklepih so simptom, ki nastane zaradi vnetja, obrabe ali prekomerne obremenitve sklepnih struktur. Najpogosteje so povezane z artrozo, artritisom ali mehanskimi preobremenitvami. Pogosto jih spremljata občutek togosti in zmanjšana gibljivost prizadetega sklepa.
Zdravi sklepi pri gibanju ne povzročajo bolečin ali drugih neprijetnih občutkov. Ko pa se v gibalnem sistemu pojavi sprememba, nas telo z bolečino pogosto opozori, da nekaj ni v redu. Bolečine v sklepih zajemajo širok in raznolik spekter težav, ki se lahko pojavijo zaradi številnih vzrokov.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Vzroki za bolečine v sklepih
Bolečine v sklepih so pogosto začasne in ne pomenijo nujno nevarnosti za trajno okvaro sklepa. Lahko se pojavijo po intenzivnem telesnem naporu, zaradi neustrezne telesne drže ali kot posledica pomanjkanja gibanja.
Čeprav so sklepne bolečine lahko del naravnega staranja ali posledica prevelike obremenitve, so v nekaterih primerih tudi znak resnejših zdravstvenih stanj, kot so poškodba, revmatoidni artritis ali osteoartroza.
Poškodbe
Eden najpogostejših razlogov za bolečino v sklepu je poškodba. Skoraj vsak posameznik se v življenju sreča z eno izmed oblik sklepne poškodbe.
Zvini in izpahi so pogoste poškodbe, ki lahko prizadenejo skoraj katerikoli sklep. Pri obeh stanjih sklep zdrsne iz svojega naravnega položaja, razlika pa je v tem, da se pri zvinu takoj vrne nazaj, pri izpahu pa je potrebna medicinska naravnava sklepa oziroma redukcija.
Najpogostejši izpah je izpah ramena, predvsem zaradi nestabilne zgradbe sklepa. Med zvini pa najpogosteje pride do zvina gležnja, običajno zaradi nerodnega pristanka. Rehabilitacija po izpahu je praviloma daljša in pogosteje vodi v kronično nestabilnost ter bolečine v sklepu.
Poškodbe vezi so verjetno najpogostejša oblika sklepne poškodbe. Vezi zagotavljajo statično stabilnost sklepa, zato natrgane ali pretrgane vezi povzročijo nestabilnost. To vodi v nepravilno izvajanje gibov in lahko povzroča sklepne bolečine. Takšne poškodbe so pogostejše pri športnikih.
Poškodba hrustanca se lahko razvije zaradi obrabe ali kot posledica poškodbe. Poškodbe sklepnega hrustanca so običajno posledica neposrednega udarca v sklep, kar se pogosto zgodi pri hudih padcih ali prometnih nesrečah.
Vsaka poškodba lahko vodi v kronične bolečine v sklepih, zlasti kadar ni ustrezno zdravljena. To pomeni dovolj počitka, kirurški poseg, če je potreben, in fizioterapevtsko rehabilitacijo, ki po naših opažanjih pogosto traja prekratko, da bi sklepu lahko povrnili optimalno funkcijo.
Osteoartroza – degenerativno sklepno obolenje
Osteoartroza je najpogostejši vzrok za nastanek bolečin v sklepih. Gre za degenerativno bolezen, ki prizadene sklepni hrustanec – mehko blazinico, ki obdaja sklepne dele kosti in omogoča gibanje brez bolečine. Je najpogostejša sklepna bolezen, z njo pa se srečuje približno vsak deseti Slovenec.
Pri osteoartrozi se pojavljajo bolečine v sklepih, ki so pogosto izrazitejše zjutraj ali po daljšem mirovanju. Prisotni so lahko tudi oteklina, pokanje v sklepu in zmanjšana gibljivost. Prizadet je lahko katerikoli sklep, najpogosteje pa se pojavi v močno obremenjenih sklepih, kot so kolk, koleno in hrbtenica.
Ko se hrustanec obrabi, kost izgubi zaščito. Posledično lahko nastanejo nepovratne kostne poškodbe in kostni izrastki, imenovani osteofiti. Če se soočate s to boleznijo, verjetno veste, da lahko sklep sčasoma začne spreminjati svojo obliko.
Vnetje sklepov – revmatska obolenja
Artritis je izraz, ki ga pogosto slišimo, a ga redko popolnoma razumemo. Poznamo več kot 100 različnih vrst artritisov. Vsem je skupna bolečina v sklepih in sklepno vnetje, razlikujejo pa se glede na to, kateri sklepi so prizadeti in kateri spremljajoči simptomi so prisotni.
Najpogosteje ste verjetno slišali za revmatoidni artritis, ki mu pogovorno pogosto rečemo kar revma. Pomembno je vedeti, da je življenje z revmatično boleznijo lahko povsem normalno in obvladljivo. Veliko bolnikov se ne zaveda, da jemanje antirevmatikov samo po sebi ni dovolj za uspešno obvladovanje bolezni, saj ima pri zdravljenju ključno vlogo prav gibanje.
Vnetje sklepov lahko povzroči oteklino, toploto, jutranjo okorelost in postopno slabšanje funkcije prizadetega sklepa. Z zgodnjim diagnosticiranjem ter ustreznim zdravljenjem z antirevmatiki in celostno fizioterapijo lahko učinkovito zmanjšamo vnetje, preprečimo nepopravljive poškodbe sklepov in izboljšamo kakovost življenja.
Revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis je kronična vnetna bolezen, ki se običajno pojavi v srednjem življenjskem obdobju. Najpogosteje prizadene male sklepe rok, stopal in zapestja, z napredovanjem bolezni pa se lahko razširi tudi na večje sklepe, kot sta koleno in kolk.
Simptomi revmatoidnega artritisa se lahko razvijejo postopno ali nenadno. Značilni znaki vključujejo oteklino, togost in bolečine v sklepih. Pacienti pogosto navajajo tudi splošno utrujenost, povišano telesno temperaturo in izgubo telesne teže.
Pri 25 % bolnikov se pojavijo majhni, trdi vozliči, najpogosteje na mestih, kjer kost pritiska ob kožo ali kjer kite potekajo ob sklepih – na iztezni strani komolcev, podlahti, malih sklepih rok, nad koleni, v zatilju in nad križnico.
Vzroki za nastanek revmatoidnega artritisa še niso popolnoma pojasnjeni, vendar gre za kompleksno avtoimunsko bolezen, pri kateri ima genetska nagnjenost pomembno vlogo.
Kljub velikemu napredku medicine še ne poznamo zdravila, ki bi revmatoidni artritis dokončno pozdravilo. S sodobnimi fizioterapevtskimi pristopi pa lahko uspešno preprečujemo škodo, ki bi jo sklepno vnetje sicer povzročilo.
Spondiloartritisi
Spondiloartritisi so skupina artritisov, za katere je značilna prizadetost hrbtenice in perifernih sklepov. Najpogostejša predstavnika te skupine sta ankilozirajoči spondilitis in psoriatični artritis.
Ankilozirajoči spondilitis je kronično vnetno revmatično obolenje, ki prizadene predvsem hrbtenico in sakroiliakalne sklepe. Pojavi se lahko pri ljudeh različnih starosti, pogosteje pa se začne med 20. in 40. letom.
Pri ankilozirajočem spondilitisu imunski sistem napade lastne strukture, predvsem sklepe in vezivna tkiva v hrbtenici. To vodi v vnetje, otekanje in nastajanje brazgotin. Sčasoma lahko brazgotinsko tkivo zakosteni, kar povzroči ankilozo.
Glavna simptoma ankilozirajočega spondilitisa sta kronična bolečina in okorelost v hrbtenici, posebej v spodnjem delu. Težave se običajno poslabšajo po daljšem počitku in izboljšajo z gibanjem.
Psoriatični artritis je kronična avtoimunska bolezen, ki združuje simptome psoriaze, kronične kožne bolezni, in vnetnega artritisa, ki prizadene sklepe. Psoriaza oziroma luskavica je kronična kožna bolezen, ki povzroča občutljivo, luskasto in rdečo kožo. Artritis se pojavi pri približno 30 % ljudi z luskavico.
Pri psoriatičnem artritisu imunski sistem napada sklepe in vezivno tkivo, kar povzroča vnetje in bolečine v sklepih. Vnetje lahko prizadene različne dele telesa, vključno s hrbtenico.
Kdaj je potrebno obiskati zdravnika?
Bolečine v sklepih največkrat nastajajo postopoma in niso življenjsko ogrožajoče. V večini primerov obisk zdravnika ni nujen, saj so težave pogosto prehodne, vendar obstajajo stanja, pri katerih je pregled specialista potreben.
Če je sklep rdeč, zelo boleč, topel na dotik in je gibljivost močno omejena, je treba pomisliti na možnost okužbe sklepa. Temu stanju pravimo septični artritis in je urgentno, saj zahteva hitro antibiotično zdravljenje.
Diagnozo revmatične bolezni postavi zdravnik revmatolog. O obisku revmatologa je smiselno razmisliti, kadar imate znake artritisa – bolečine v enem ali več sklepih, ki so hujše zjutraj in trajajo več dni.
Obisk zdravnika je nujen tudi pri vseh akutno nastalih poškodbah, kjer je treba izvesti diagnostiko sklepa za opredelitev vrste poškodbe, na primer zloma, izpaha ali poškodbe vezi.
Fizioterapevtsko zdravljenje bolečin v sklepih
Celostni fizioterapevtski pristop klinike Medicofit pri zdravljenju bolečin v sklepih vključuje napredne tehnike in individualno prilagajanje terapije, ki temelji na najnovejših strokovnih spoznanjih.
Cilj našega pristopa ni samo lajšanje sklepne bolečine, temveč tudi izboljšanje funkcionalnosti, kakovosti življenja in preprečevanje napredovanja bolezni.
Diagnostični pregled
Fizioterapevt začne pregled s temeljito oceno vašega stanja, ki vključuje analizo simptomov, funkcionalnih zmožnosti in morebitnih drugih zdravstvenih težav.
Kakovosten začetni diagnostični pregled je temelj vsakega zdravljenja, zato mu v kliniki Medicofit namenimo nekoliko več časa, kot ste morda vajeni. Sestavljajo ga anamneza, klinični pregled in izvedba specialnih testov.
Anamneza je pogovor o trenutnih in preteklih težavah ter natančen pregled simptomov in kliničnih znakov. Posebno pozornost namenimo tudi iskanju zunajsklepnih manifestacij revmatskih bolezni.
Pri fizičnem pregledu je treba vsak sklep natančno pregledati in pretipati. Iščemo predvsem spremembe barve kože nad sklepom, prisotnost izpuščajev, vidne deformacije sklepov in atrofije mišic. Sklep vedno primerjamo z neprizadeto stranjo, kadar je prizadeta samo ena stran.
Izvedejo se testi artrokinematike ter funkcionalni testi pasivne in aktivne gibljivosti. Tako ugotovimo, ali omejitve gibanja izvirajo iz mišičnih napetosti ali iz strukturnih omejitev sklepa.
Opravimo tudi testiranje mišične moči. Artritis lahko povzroči vnetje in poškodbe sklepov ter okoliških tkiv, kar lahko vodi v oslabelost mišic zaradi manjše uporabe ali izgube sklepne funkcije.
Slikovna diagnostika je pomembna za potrditev diagnoze in objektivno spremljanje napredovanja bolezni. Glede na poškodbo ali vnetje se lahko priporoči RTG slikanje, MRI, CT ali ultrazvok.
Akutna fizioterapija
Na začetku zdravljenja vas sprejmejo fizioterapevti, specializirani za zdravljenje bolečin v sklepih. V akutni fazi je naš cilj predvsem zmanjšanje sklepne bolečine in vnetja ter izboljšanje gibljivosti.
Glede na vrsto poškodbe izvajamo specialne fizioterapevtske vaje in različne terapevtske metode, kot so manualna terapija, vaje za sklepno mobilizacijo in mobilizacija mehkih tkiv.
Ker želimo pacientom zagotoviti najboljšo izkušnjo, pri fizioterapevtskem zdravljenju uporabljamo najsodobnejše fizioterapevtske naprave. Fizikalni agensi so pomemben del zdravljenja, saj podpirajo regeneracijo in celjenje poškodb ter povečujejo prekrvavitev. Pri artritisu velik del obravnave namenimo tudi protivnetni terapiji, ki pomaga zmanjšati vnetje in sklepne bolečine.
Sodobne instrumentalne naprave, ki jih uporabljamo v procesu zdravljenja so:
- TECAR Wintecare terapija,
- visokoenergijski Summus laser,
- ultrazvočna terapija,
- 6D action in
- visokotonska elektrostimulacija HiTop.
Ko se bolečina dovolj zmanjša, se usmerimo v izvajanje fizioterapevtskih vaj, namenjenih krepitvi obsklepnih mišic in pravilnemu izvajanju gibov. Postopna krepitev mišic okoli sklepa izboljša stabilnost, zmanjša obremenitev sklepnih površin in omili bolečino.
Postakutna kineziologija
Gibanje in ustrezna obsklepna muskulatura sta med najpomembnejšimi dejavniki zdravih sklepov. Zato strokovnjaki kineziologije v naslednji fazi pripravijo individualni program strokovno vodene vadbe.
Kadar je sklep boleč, je še posebej pomembno, da vaje izvajate pod strokovnim nadzorom. V kliniki Medicofit opažamo, da zaradi napačne izvedbe vaj pogosto pride do dodatnih poškodb v sklepu.
Glavno pozornost namenjamo povečanju stabilnosti sklepov, krepitvi obsklepnih mišic in izvajanju vaj v polnih obsegih gibljivosti. Ob zadostnem napredku vključimo tudi vaje za povečanje mišične moči in sklepu postopno povrnemo polno obremenilno kapaciteto. Vadba se stopnjuje in je prilagojena posamezniku glede na njegove zmožnosti.
Preventivna kinezioterapija
V kliniki Medicofit se zavedamo, kako škodljiva sta za sklepe dolgotrajno mirovanje in neaktivnost. Zato smo pripravili tudi postrehabilitacijski program, namenjen ohranjanju optimalne funkcije telesa.
Preventivni program je usmerjen v vzdrževanje mišične moči in krepitev celotnega telesa, kar pozitivno vpliva na vse sklepe. S preventivnim programom uspešno preprečujemo nastanek novih poškodb ali napredovanje revmatskih bolezni.
Pogosta vprašanja
Kaj povzroča bolečine v sklepih, ki se selijo?
Pri nekaterih oblikah artritisa se lahko bolečina seli iz enega sklepa v drugega. Tak vzorec se pogosto pojavlja pri revmatoidnem artritisu, putiki, lupusu in tudi pri hudih bakterijskih okužbah.
Pri kateri starosti se najpogosteje pojavi artritis?
Različne vrste artritisa se lahko pojavijo v različnih starostnih obdobjih. Na splošno pa se najpogosteje razvije med 40. in 60. letom starosti.
Ali je pri osteoartrozi potrebna operacija?
Neustrezno zdravljena osteoartroza lahko popolnoma deformira sklep in povzroči močne bolečine, ki izrazito omejijo gibanje. V takšnih primerih je lahko potrebna endoprotetika sklepa, torej zamenjava sklepa z umetnim.
Zakaj me sklepi najbolj bolijo zjutraj?
Jutranja bolečina in togost sklepov sta lahko posledica zmanjšane gibljivosti, artroze ali vnetnega procesa. Kratkotrajna togost je pogosta pri obrabi, daljša togost z otekanjem pa bolj kaže na vnetno sklepno bolezen. Pomembna sta trajanje simptomov in število prizadetih sklepov.
Rezervirajte termin
Viri in literatura
Cleveland clinic. (2023). Joint pain. https://my.clevelandclinic.org/health/symptoms/17752-joint-pain
Interna medicina (6. izd., p. XXXVIII, 1693). (2022). Medicinska fakulteta; Buča.
Kirurgija (p. XXXVI, 1588). (2014). Grafika Gracer.
Skou, S. T., & Roos, E. M. (2019). Physical therapy for patients with knee and hip osteoarthritis: supervised, active treatment is current best practice. Clinical and experimental rheumatology, 37 Suppl 120(5), 112–117.
Hernández-Hernández, M. V., & Díaz-González, F. (2017). Role of physical activity in the management and assessment of rheumatoid arthritis patients. Reumatologia clinica, 13(4), 214–220. https://doi.org/10.1016/j.reuma.2016.04.003
Mandl L. A. (2019). Osteoarthritis year in review 2018: clinical. Osteoarthritis and cartilage, 27(3), 359–364. https://doi.org/10.1016/j.joca.2018.11.001
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
