Bolečina na notranji strani kolena je simptom, ki se pojavlja v medialnem predelu kolenskega sklepa in je pogosto povezan s poškodbo meniskusa, poškodbo vezi ali preobremenitvijo kolena. Najpogosteje nastane zaradi rotacijskih sil, obrabnih sprememb ali vnetja mehkih tkiv. Običajno se izraža kot bolečina med hojo, počepanjem ali obračanjem kolena, pogosto pa jo spremljata občutljivost na dotik ali oteklina.
Kolenski sklep je največji sklep v človeškem telesu. Vsakodnevno prenaša težo celotnega telesa, zato je posebej dovzeten za poškodbe, preobremenitve in obrabne spremembe.
V članku predstavljamo najpogostejše vzroke za bolečino na notranji strani kolena in najprimernejše možnosti zdravljenja.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Kaj povzroča bolečino na notranji strani kolena?
Vztrajna ali občasna bolečina na notranji strani kolena je pogosto kompleksna težava, ki se lahko pojavi pri ljudeh različnih starosti in ravni telesne aktivnosti. Takšna bolečina lahko pomembno vpliva na gibanje in kakovost vsakodnevnega življenja.
Pri mlajših in telesno aktivnejših posameznikih je vzrok pogosto poškodba sklepnih struktur kolena. Pri starejših pa je bolečina pogosteje povezana z degenerativnimi boleznimi, na primer z artrozo.
| Najpogostejši vzroki za bolečine na notranji strani kolena | |
|---|---|
| Vzrok | Pojasnitev |
| Poškodba medialnega meniskusa | Poškodovan notranji meniskus povzroča bolečino, zatikanje in občutek nestabilnosti kolena. |
| Artroza medialnega dela kolena | Obraba notranjega dela kolenskega sklepa povzroča jutranjo okorelost in bolečino pri obremenitvi. |
| Poškodba medialnega kolateralnega ligamenta | Nateg ali ruptura notranje vezi povzroča bolečino in občutek nestabilnosti. |
| Patelofemoralni bolečinski sindrom | Nepravilna obremenitev pogačice lahko povzroča preneseno bolečino tudi na notranji strani kolena. |
| Kontuzija kolena | Neposredni udarec v medialni del kolena lahko povzroči nastanek otekline, modrice in vpliva na gibalno funkcijo. |
Osteoartroza
Osteoartroza kolena je kronična degenerativna bolezen, pri kateri je prizadet sklepni hrustanec. Ker je koleno eden najbolj obremenjenih sklepov v telesu, se obraba hrustanca zelo pogosto pojavi prav v tem sklepu.
Podobno kot se s staranjem spreminja koža, se spreminja tudi sklepni hrustanec. Postopoma izgublja gladkost in elastičnost, kar poveča trenje med kostmi v kolenu. Posledično se lahko razvijejo kostni izrastki oziroma osteofiti.
Simptomi artroze kolena so lahko zelo različni, od blagih bolečin do izrazitih omejitev gibanja. Prisotni sta bolečina in zmanjšana gibljivost kolena. Pri napredovalih deformacijah sklepa je koleno lahko preoblikovano do te mere, da ga ni več mogoče normalno pokrčiti.
Revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade sklepno ovojnico in povzroči vnetje sklepa. Artritis se najpogosteje začne v malih sklepih rok in nog, kasneje pa se vnetje pogosto pojavi tudi v kolenu.
Značilni simptomi revmatoidnega artritisa so bolečina, oteklina in zmanjšana gibljivost sklepa. Bolečina je navadno izrazitejša po daljšem mirovanju, na primer zjutraj po vstajanju iz postelje.
Poškodba medialne kolateralne vezi (MCL)
Medialni kolateralni ligament oziroma MCL je ena od štirih glavnih vezi kolena. Preostale tri so sprednja križna vez, zadnja križna vez in lateralna kolateralna vez. Kolenske vezi zagotavljajo statično stabilnost sklepa in delujejo kot prožna opora, ki povezuje kosti v kolenu.
MCL poteka po notranji strani kolena v navpični smeri. Razteza se od stegnenice oziroma femurja čez kolenski sklep do golenice oziroma tibije. Poškodbe vezi običajno nastanejo pri zvinu kolena ali pri udarcu v zunanjo stran kolena, kar je pogosto pri nogometu. Med poškodbo je včasih mogoče slišati glasen pok, ko vez popusti.
Glede na stopnjo poškodbe se lahko pojavijo oteklina, modrica in bolečina na notranji strani kolena. Pacienti pogosto opisujejo tudi težave pri hoji in občutek nestabilnosti kolena.
Poškodba medialnega meniskusa
Meniskusa sta hrustančni ploščici v obliki polmeseca, ki v kolenskem sklepu delujeta kot blažilca. V kolenu imamo dva meniskusa: medialni meniskus na notranji strani kolena in lateralni meniskus na zunanji strani.
Poškodba lahko nastane pri rotacijskem gibu, na primer pri zasuku kolena. Raztrganina meniskusa se lahko nato med upogibanjem in iztegovanjem kolena zatika, kar povzroča bolečino.
Simptomi poškodbe meniskusa so:
- bolečina na notranji strani kolena,
- boleč »klik« pri fleksiji kolena,
- občutek, da se je koleno »zaskočilo«,
- oteklina in omejena gibljivost.
Določene raztrganine meniskusa je mogoče kirurško zašiti, vendar je operacija redko indicirana, saj lahko večino meniskusnih poškodb obvladujemo s sodobno fizioterapijo. S pravilnim pristopom izboljšamo mišične simetrije in povečamo stabilnost kolena.
Pes anserinus burzitis
Burze so s tekočino napolnjene sluzne vrečke, ki zmanjšujejo trenje med gibanjem. Kadar se burza vname, govorimo o burzitisu. Pes anserinus, zaradi videza imenovan tudi »gosja noga«, je mesto tik pod kolenom, kjer se pripenjajo tetive mišic sartorius, gracilis in semitendinosus. Pod temi tetivami leži kolenska burza, ki se lahko pri večjih obremenitvah vname.
Pes anserinus burzitis je lahko posledica različnih dejavnikov, kot so športna aktivnost, posebej košarka in nogomet, ponavljajoči se gibi, nenadno povečanje telesne aktivnosti, mišična neravnovesja ali poškodba tega predela.
Glavni simptom burzitisa je bolečina na notranji strani kolena, ki jo pogosto občutimo med upogibanjem in iztegovanjem noge, na primer pri hoji po stopnicah ali med tekom. Pacienti pogosto opisujejo tudi občutek šibkosti v kolenu.
Sindrom medialne patelarne plike
Plike so tanke gube sklepne ovojnice kolenskega sklepa, ki so v embrionalnem razvoju sodelovale pri normalnem razvoju kolena. Pri približno polovici odraslih oseb plike z odraščanjem izginejo, pri drugih pa ostanejo prisotne in lahko ob draženju povzročajo bolečino.
Nahajajo se na notranji strani kolena ob pogačici. Zaradi poškodbe, povečane obremenitve ali ponavljajočih se gibov, kot so klečanje, počepanje in hoja po stopnicah, se lahko zadebelijo in vnamejo.
Na notranji strani kolena se lahko pojavi občutljivost, posebej ob dotiku, ter boleče klikanje ali pokanje med upogibanjem kolena. Simptomi se pogosto pojavijo dan po večji obremenitvi kolena.
Kontuzija kolena
Pri neposrednem udarcu v koleno ali pri hujšem padcu lahko nastane kontuzija oziroma udarnina kolena. Bolečino v kolenu običajno spremljajo modrica na koži, oteklina in omejena gibljivost.
Udarnine so praviloma blažje poškodbe, ki ne zahtevajo nujno obiska zdravnika. Po poškodbi je priporočljivo koleno hladiti, ga dvigniti in počivati. Če bolečina vztraja dlje časa, je smiselno razmisliti o obisku fizioterapevta.
Bolečino na notranji strani kolena lahko povzročijo tudi nekatera redkejša stanja, kot so:
- avaskularna nekroza oziroma osteonekroza, ki nastane, ko zaradi pomanjkanja prekrvavitve kost začne propadati,
- draženje ali stiskanje safenskega živca v predelu kolena,
- obraba sklepa med pogačico in stegnenico.
Kaj lahko naredite sami?
Če imate težave z bolečinami na notranji strani kolenskega sklepa obstaja nekaj preprostih ukrepov, ki jih lahko izvajate:
- Prilagodite življenjski slog. Izguba odvečne telesne teže je priporočljiva pri vseh, ki imajo težave z bolečinami v kolenu. Poleg tega je smiselno prilagoditi aktivnosti tako, da ne vključujejo pogostega ponavljanja enakih gibov v kolenu.
- Izogibajte se dejavnostim, ki sprožajo bolečino. Pri poškodbi sta počitek in hlajenje priporočljiva, vendar je ključno, da čim prej začnete z lahko aktivnostjo do meje bolečine.
- Pri poškodbi med spanjem pod koleno namestite blazine, da ga dvignete nad raven srca.
- Izvajajte nežno raztezanje in vaje za koleno, na primer drsenje po petah, s čimer izboljšate gibljivost in zmanjšate otekanje. Vadba pomaga okrepiti mišice okoli kolenskega sklepa.
Fizioterapevti vam lahko pri določenih poškodbah priporočijo tudi občasno uporabo kolenske opornice, ki pomaga izboljšati občutek sklepne stabilnosti.
Ali je kdaj potrebna operacija kolena?
Večina opisanih vzrokov ne zahteva kirurškega zdravljenja, saj jih uspešno obravnavamo s celostno fizioterapevtsko in kineziološko rehabilitacijo.
Nepravilno zdravljena artroza ali artritis lahko povzročita trajno deformacijo sklepa, ki zahteva ortopedski poseg, imenovan vstavitev totalne endoproteze kolena. Menjava sklepa je zahtevna operacija, po kateri je potrebna dolgotrajna fizioterapevtska rehabilitacija.
Artroskopija kolena, manj invaziven poseg, pri katerem se v sklep vstopi skozi dva majhna reza, je včasih potrebna pri hujših poškodbah meniskusa ali kolenskih vezi, kadar večmesečno konzervativno zdravljenje ne prinese želenega izboljšanja.
O posegu je smiselno razmisliti, kadar so znaki poškodbe izraziti, na primer pri zaklenjenem kolenu, močno omejeni gibljivosti ali bolečinah, ki pomembno zmanjšujejo kakovost življenja.
Fizioterapevtsko zdravljenje bolečine na notranji strani kolena
Celostni fizioterapevtski program zdravljenja vključuje štiri faze: diagnostični pregled, akutno fizioterapijo, postakutno kineziologijo in preventivno kinezioterapijo.
Proces zdravljenja je dinamičen in se ves čas prilagaja pacientovim potrebam ter stanju poškodbe. Tako skrbimo za stalen napredek in zmanjšujemo tveganje za zastoj ali nazadovanje.
Diagnostični pregled
Za uspešno zdravljenje bolečine na notranjem delu kolena je ključno natančno prepoznati sprožilec bolečine. Zato ob prvem obisku vedno opravimo podrobno anamnezo in temeljit pregled mišično-skeletnega sistema.
Fizioterapevt koleno natančno pregleda in pretipa. Pregled pogosto vključuje tudi sosednje sklepe. Poseben poudarek namenjamo oceni kolka in gležnja, saj sta pomanjkljiva gibljivost ali slabša mišična kontrola teh segmentov pogost razlog za razvoj bolečin v kolenu.
Opravimo testiranje pasivne in aktivne gibljivosti, ocenimo obremenilno kapaciteto kolenskega sklepa in analiziramo biomehaniko hoje. Glede na vrsto poškodbe izvedemo tudi specialne funkcionalne teste, s katerimi ocenimo stabilnost kolenskih vezi in preverimo morebitno poškodbo meniskusa.
Pri določenih stanjih lahko fizioterapevt priporoči dodatno slikovno diagnostiko, na primer rentgensko slikanje ali magnetno resonanco, ki pomagata določiti obseg poškodbe.
Akutna fizioterapija
V akutni fazi zdravljenja izvajamo kontrolo simptomov. Osredotočimo se na zmanjšanje bolečine, umiritev vnetja in izboljšanje gibljivosti. Uporabljamo najmodernejše tehnologije instrumentalne fizioterapije v kombinaciji z manualno terapijo in specialnimi terapevtskimi vajami.
Akutne ligamentarne poškodbe uspešno obravnavamo z visokoenergijskim laserjem Summus, diamagnetoterapijo PERISO in specialnimi manualnimi tehnikami. Takšna kombinacija terapevtskih tehnik omogoča hiter protibolečinski učinek in pomembno pospeši celjenje poškodovanih struktur.
Kadar bolečine izvirajo iz kroničnih disfunkcij vezivnih tkiv, jih uspešno obravnavamo s fokusiranimi in radialnimi udarnimi valovi EMS. Ti dokazano zmanjšujejo bolečino in prek mehanotransdukcije vplivajo na tvorbo kakovostnejšega vezivnega tkiva.
Pomemben del fizioterapevtskega zdravljenja je tudi zgodnja aktivacija mišic z uporabo manšet za vadbo z zmanjšanim krvnim pretokom Maddup. Takšna vadba omogoča hitro aktivacijo in hipertrofijo mišic spodnjega uda že v zgodnjih fazah zdravljenja, ko mora mehanska obremenitev poškodovanih struktur ostati minimalna.
Postakutna kineziologija
Ko pacient doseže ustrezno stopnjo funkcionalnosti, zdravljenje nadaljuje na kineziološkem oddelku. V kineziološki fazi stanje dokončno saniramo s skrbno izbranimi in postopno stopnjevanimi kineziološkimi vajami. Cilj je zgraditi zadostno obremenilno sposobnost sklepa, da se bolečina ne ponovi.
Kineziološka vadba je usmerjena v krepitev mišic okoli kolena, krepitev stegenskih mišic in doseganje polne simetrije mišične moči. S progresivno vadbo izboljšamo obremenilno kapaciteto kolena in propriocepcijo obeh kolen.
Naši kineziologi s pacientom izvedejo tudi zaključno testiranje v obliki testne baterije, kar pacientu dodatno poveča občutek varnosti in samozavesti.
Preventivna kinezioterapija
V preventivnem programu izvajamo vaje za krepitev kolena in celotnega telesa. Na ta način aktivno zmanjšujemo tveganje za ponovitev bolečin v kolenu ali nastanek novih poškodb.
Celostno zdravljenje upošteva vse mišično-skeletne in gibalne deficite, ki lahko predstavljajo problem, zato se ne osredotoča samo na bolečino na notranji strani kolena ali na posamezno diagnozo. Cilj fizoterapevtske obravnave ni le odprava bolečine, temveč vzpostavitev dolgotrajnega stanja brez simptomov in dvig telesne pripravljenosti na najvišjo možno raven.
Pogosta vprašanja
Ali je bolečina na notranji strani kolena znak resnega stanja?
Bolečina na notranji strani kolena običajno kaže na poškodbo ali vnetni proces, na primer poškodbo meniskusa, poškodbo ligamentov, vnetje burze ali artritis. Večino teh stanj uspešno zdravimo s sodobno fizioterapijo, medtem ko nezdravljene poškodbe pogosto vodijo v kronične bolečine in večje poškodbe sklepa.
Katera tetiva najpogosteje boli na notranji strani kolena?
Na notranji strani kolena ležijo tetive pes anserinus. Natrganje ali draženje tetiv teh mišic lahko povzroči bolečino na notranji strani kolena. Bolečina se lahko pojavi tudi pri poškodbi medialne kolateralne vezi, ki poteka vzdolž notranje strani kolena in stabilizira sklep.
Ali se lahko gibam, če imam bolečino na notranji strani kolena?
V začetni fazi po poškodbi je priporočljiv počitek, vendar naj ne traja predolgo. Pretirana neaktivnost povzroči oslabitev mišic, zaradi česar se lahko bolečine v kolenu še poslabšajo. Pomembno je poiskati obliko gibanja, ki kolena ne obremenjuje premočno.
Za izboljšanje gibljivosti in moči ob manjši obremenitvi kolena so primerne aktivnosti, kot so plavanje, hoja ali kolesarjenje.
Rezervirajte termin
Težave vztrajajo? Izpolnite obrazec in v enem delovnem dnevu vas pokličemo za dogovor o terminu.
Viri in literatura
Cleveland Clinic. (2025). Inner (medial) knee pain. https://my.clevelandclinic.org/health/symptoms/inner-medial-knee-pain
Dulay, G. S., Cooper, C., & Dennison, E. M. (2015). Knee pain, knee injury, knee osteoarthritis & work. Best Practice & Research Clinical Rheumatology, 29(3), 454-461.
Miranda, H., Viikari-Juntura, E., Martikainen, R., & Riihimäki, H. (2002). A prospective study on knee pain and its risk factors. Osteoarthritis and cartilage, 10(8), 623-630.
Phisitkul, P., James, S. L., Wolf, B. R., & Amendola, A. (2006). MCL injuries of the knee: current concepts review. The Iowa orthopaedic journal, 26, 77.
Katz, J. N., Brophy, R. H., Chaisson, C. E., De Chaves, L., Cole, B. J., Dahm, D. L., … & Losina, E. (2013). Surgery versus physical therapy for a meniscal tear and osteoarthritis. New England Journal of Medicine, 368(18), 1675-1684.
Inner (medial) knee pain | Health Information | Bupa UK. (n.d.). Retrieved August 22, 2023, from https://www.bupa.co.uk/health-information/knee-pain/inner-knee-pain
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
