Bolečina na notranji strani komolca je simptom, ki je največkrat povezan z draženjem tetiv mišic upogibalk podlakti na medialnem delu komolca. Običajno nastane zaradi ponavljajočih se gibov ali preobremenitev pri delu in športni aktivnosti. Najpogosteje se izraža kot bolečina pri prijemu, stiskanju ali upogibanju zapestja.
Medialna bolečina v komolcu v splošni populaciji ni med najpogostejšimi težavami, saj se pojavlja precej redkeje kot bolečina na zunanji strani komolca. Kljub temu jo pogosto opažamo pri določenih skupinah, na primer pri tesarjih, vodovodarjih in športnikih, ki pogosto izvajajo ponavljajoče upogibe komolca ter pronacijo podlakti.
Poleg golf komolca lahko bolečino na notranji strani komolca povzročajo tudi težave z ulnarnim živcem ali druge anatomske strukture v predelu medialnega epikondila. Razumevanje različnih vzrokov je ključno za učinkovito zdravljenje in preprečevanje nadaljnjih poškodb.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Vzroki za bolečine v komolcu na notranji strani
Pri bolečini na notranji strani komolca najpogosteje najprej pomislimo na vnetje tetiv. Čeprav je golferski komolec najbolj znano stanje, ki povzroča bolečino na medialni strani komolca, lahko podobne simptome povzročajo tudi tendinopatija bicepsa, poškodba medialnega kolateralnega ligamenta, sindrom kubitalnega kanala ali avulzijska fraktura.
Medialni epikondilitis – golf komolec
Medialni epikondilitis, bolj znan kot golf komolec, je preobremenitvena poškodba, ki prizadene tetive in mišice na notranji strani komolca.
Čeprav je stanje povezano z golfom, se lahko razvije tudi pri številnih drugih dejavnostih, kjer so prisotni ponavljajoči se gibi in obremenitve komolca. Med takšne dejavnosti spadajo dvigovanje uteži, različna poklicna opravila, metanje žoge in tudi delo za računalnikom.
Glavni simptom je bolečina na notranji strani komolca, ki se praviloma razvija postopno in se z aktivnostjo stopnjuje. Bolečina se lahko širi proti spodnjemu delu roke ter se poslabša pri stiskanju pesti ali rotaciji roke. Prisotni so lahko tudi oteklina, občutljivost na dotik in omejena gibljivost komolca.
Nepravilna tehnika pri športnih ali delovnih gibih ter pomanjkljivo ogrevanje in raztezanje mišic pred obremenitvijo lahko dodatno povečajo tveganje za razvoj te poškodbe.
Diagnoza medialnega epikondilitisa temelji na pregledu, pri katerem se ocenijo simptomi in opravi fizični pregled komolca. V določenih primerih je za potrditev diagnoze potrebna tudi slikovna preiskava, na primer rentgensko slikanje ali ultrazvočni pregled tetive.
Poškodba MCL komolca
Poškodba medialnega kolateralnega ligamenta oziroma MCL je pomembno klinično stanje, ki lahko nastane zaradi nenadnega akutnega dogodka ali kot posledica postopne kronične poškodbe zaradi prekomerne uporabe.
MCL je pomembna vez na notranji strani komolca, ki pomaga zagotavljati stabilnost sklepa. Pri poškodbi MCL se lahko pojavijo različni simptomi, najpogosteje občutljivost in bolečina na notranji strani komolca, ki se običajno pojavita takoj po poškodbi. Poleg tega se lahko pojavi modrica na mestu poškodbe, pri težjih ligamentarnih poškodbah pa tudi izrazitejša oteklina.
Diagnoza poškodbe MCL običajno temelji na kliničnem pregledu, pri katerem se preverja stabilnost komolca. Za potrditev diagnoze se lahko uporabijo tudi slikovne preiskave, na primer magnetna resonanca ali ultrazvok.
Sindrom kubitalnega kanala
Sindrom kubitalnega kanala je stanje, ki nastane zaradi stiskanja ali draženja ulnarnega živca v predelu komolca. Ulnarni živec poteka skozi ozek prostor, imenovan kubitalni kanal, ki leži na notranji strani komolca. Ko je ta občutljiv živec stisnjen ali razdražen, lahko povzroči bolečino na notranji strani komolca.
Značilni simptomi vključujejo bolečino na notranji strani komolca, nekoliko bolj proti zadnji strani, ter mravljinčenje ali odrevenelost, ki se lahko širita proti prstom, predvsem v mezinec. Težave se pogosto pojavijo med spanjem ali pri dejavnostih, ki zahtevajo dolgotrajen upogib komolca, kot so branje, pisanje ali vožnja avtomobila.
Sindrom lahko sprožijo dejavnosti, ki povzročajo pritisk na komolec ali dolgotrajno upogibanje komolca. Nastane lahko tudi po poškodbah, ki zožijo kubitalni kanal. K razvoju stanja lahko prispeva tudi artritis.
Diagnoza sindroma kubitalnega kanala običajno temelji na kliničnem pregledu, kjer se ocenijo simptomi ter preverita občutljivost in moč roke ter prstov. Po potrebi se lahko opravita MRI in elektromiografija oziroma EMG, ki omogočata podrobnejši vpogled v stanje in prevodnost ulnarnega živca.
Tendinopatija bicepsa
Tendinopatija bicepsa je obremenitvena poškodba, ki povzroča vnetje in bolečino na notranji strani komolca, predvsem v sprednjem delu sklepa. Gre za redkejše stanje, pri katerem so prizadete tetive, ki povezujejo biceps s kostjo oziroma podlaketjo. Tendinopatija bicepsa se precej pogosteje pojavi v ramenskem sklepu.
Poškodba se običajno razvija postopoma zaradi ponavljajočih se gibov, kot so dvigovanje uteži, izvajanje vaj za mišico biceps ali druge ponavljajoče aktivnosti, ki vključujejo upogibanje komolca.
Pojavita se odebelitev narastišča mišice in pordelost na sprednji strani komolca, bolečina pa se okrepi pri upogibanju roke proti uporu, na primer pri vajah za krepitev. Pri nekaterih bolnikih že preprosta dejavnost, kot je pisanje, povzroča nelagodje.
Diagnoza tendinopatije bicepsa se običajno postavi na podlagi klinične slike, s slikovno diagnostiko pa jo je mogoče dodatno potrditi. Zdravljenje je v večini primerov konzervativno in najpogosteje vključuje obdobje počitka, nato pa individualiziran program progresivne vadbe za fleksorje komolca.
Avulzijska fraktura v komolcu
Avulzijski zlom v komolcu je poškodba, pri kateri se tetiva odtrga na mestu pritrditve na kost in pri tem s seboj iztrga majhen del kosti. Takšna oblika zloma je pogosta pri otrocih in mladostnikih, saj so zaradi hitre rasti narastišča tetiv na kosteh relativno šibkejša.
Avulzijski zlomi lahko nastanejo kot posledica nenadnih silovitih gibov ali poškodb, na primer padcev ali športnih poškodb. Simptomi avulzijskega zloma v komolcu so podobni simptomom zvina. Pojavijo se bolečina v komolcu, oteklina in omejena gibljivost sklepa. Dodatno je lahko prisoten občutek nestabilnosti v sklepu, zlasti pri poskusu upogibanja ali iztegovanja roke.
Zdravljenje avulzijskega zloma v komolcu je odvisno od resnosti poškodbe. Pri manj resnih zlomih zadošča konzervativno zdravljenje, ki vključuje imobilizacijo komolca z opornico ali mavcem, počitek, hlajenje in dvig poškodovane okončine. Pri težjih primerih je lahko potreben kirurški poseg.
Fizioterapevtsko zdravljenje bolečine na notranji strani komolca
Bolečina na notranji strani komolca je pogost simptom, ki lahko izvira iz različnih vzrokov. Ključni del učinkovitega obvladovanja bolečin je specialna fizioterapija, ki omogoča celosten pristop k zdravljenju. Usmerjena je v zmanjšanje bolečine, obnovitev funkcije in preprečevanje ponovnih poškodb.
Zdravljenje se začne z diagnostično terapijo, kjer opravimo začetni pregled in že izvedemo prvo terapevtsko obravnavo.
Z uporabo različnih modalitet, kot so elektroterapija, ultrazvočna terapija in terapevtski laser, zmanjšujemo vnetje in bolečino v tkivih komolca. Za pospešitev okrevanja uporabljamo tudi dodatne tehnike in metode:
- Terapevtsko raztezanje in mobilizacija: Izvajamo specifične tehnike raztezanja in mobilizacije, usmerjene v izboljšanje gibljivosti sklepa ter zmanjšanje napetosti v mišicah in tetivah.
- Krepilne vaje: Pripravimo vadbeni program za krepitev mišic podlakti in komolca, kar prispeva k stabilizaciji sklepa in preprečevanju nadaljnjih poškodb v tem predelu.
- Ergonomske prilagoditve: Svetujemo pravilno telesno držo in tehnike gibanja, tako pri vsakodnevnih dejavnostih kot pri športu, da zmanjšamo obremenitev komolca in tveganje za ponovne poškodbe.
- Funkcionalna rehabilitacija: Postopno vključujemo funkcionalne aktivnosti, ki posnemajo vsakodnevna opravila ali športne obremenitve, da komolcu povrnemo optimalno funkcijo.
Dolgotrajne prekomerne obremenitve povečujejo tveganje za vnetje tetiv, bolečino in zmanjšano moč prijema. Individualno usmerjen pristop omogoča večjo učinkovitost terapije in trajnejše rezultate zdravljenja.
Pogosta vprašanja
Zakaj me notranja stran komolca boli pri prijemu?
Bolečina na notranji strani komolca med prijemom je pogosto povezana z draženjem tetiv upogibalk zapestja in prstov. Takšno stanje imenujemo medialna epikondilalgija oziroma golf komolec.
Težava nastane zaradi ponavljajočih obremenitev v obliki prijemanja, dvigovanja, dela z orodjem ali športnih obremenitev. Zdravljenje mora vključevati nadzor obremenitev in postopno krepitev.
Ali je bolečina na notranji strani komolca vedno posledica golf komolca?
Ne, bolečina na notranji strani komolca je lahko posledica golf komolca, lahko pa izvira tudi iz ulnarnega živca, notranje stranske vezi komolca, samega sklepa ali prenesene bolečine iz vratne hrbtenice. Če so prisotni mravljinčenje v prstancu in mezincu, šibkost prijema ali občutek elektrike, je treba oceniti tudi možnost živčne utesnitve.
Kdaj je pri bolečini na notranji strani komolca potreben pregled?
Pregled je priporočljiv, če bolečina traja več kot nekaj tednov, omejuje prijem, delo ali šport, se kljub počitku stopnjuje ali jo spremljajo mravljinčenje, šibkost in izguba občutka. Zgodnja ocena pomaga razlikovati tetivno preobremenitev od nevrogene ali ligamentarne težave.
Rezervirajte termin
Viri in literatura
Barco R, Antuña SA. Medial elbow pain. EFORT Open Rev. 2017 Aug 30;2(8):362-371. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5590003/
Cleveland Clinic. (2025). Golfer’s elbow (medial epicondylitis): Symptoms & treatment. https://my.clevelandclinic.org/health/diseases/21711-golfers-elbow-medial-epicondylitis
Sports Injury Clinic. (2023). Medial Elbow Pain (Inside Elbow). Available from: https://www.sportsinjuryclinic.net/sport-injuries/elbow-pain/medial-elbow-pain . [Accessed: 28/2/2024].
Marinelli, A., Graves, B. R., Bain, G. I., & Pederzini, L. (2021). Treatment of elbow instability: state of the art. Journal of ISAKOS : joint disorders & orthopaedic sports medicine, 6(2), 102–115. https://doi.org/10.1136/jisakos-2019-000316
Prabhakar, G., Kanawade, V., Ghali, A. N., Dutta, A. K., Brady, C. I., & Morrey, B. F. (2023). Medial Elbow Pain Syndrome: Current Treatment Strategies. Orthopedics, 46(2), e81–e88. https://doi.org/10.3928/01477447-20220719-06
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
