Bolečina v kolenu je zelo pogost simptom, ki se lahko razvije zaradi poškodbe, preobremenitve ali degenerativnih sprememb v kolenskem sklepu. Največkrat je povezana s poškodbo meniskusa, vezi ali sklepnega hrustanca, lahko pa nastane tudi zaradi vnetnih ali obrabnih procesov v sklepu. Običajno se kaže kot bolečina pri hoji, obremenjevanju ali premikanju kolena, pogosto pa jo spremljajo oteklina, togost ali občutek nestabilnosti.
Ali ste vedeli, da se boleče in otečeno koleno pojavlja pri približno 20 % svetovne populacije? Za razvoj poškodb in bolečin v kolenu so še posebej dovzetni rekreativni in profesionalni športniki, predvsem tisti, ki se ukvarjajo s kontaktnimi športi, kot so nogomet, košarka in odbojka.
Med najpogostejše vzroke bolečine v kolenu spadajo prekomerna obraba zaradi ponavljajočih se gibov in obremenitev, travmatska poškodba, kot sta padec ali športna poškodba, povečana telesna teža ter genetska nagnjenost.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Če bolečina traja več kot nekaj tednov ali se stopnjuje, se ne zanašajte samo na splet. Rezervirajte termin pri fizioterapevtu in pridobite oceno svojega stanja.
Zgradba kolenskega sklepa
Kolenski sklep je največji sklep v človeškem telesu in prenaša težo ter mehanske obremenitve celotnega telesa. Sestavljajo ga stegnenica, golenica in pogačica. Zaradi velikih mehanskih sil, ki delujejo nanj, je koleno posebej izpostavljeno poškodbam in obrabnim spremembam.
Koleno obdajajo ligamenti, ki zagotavljajo statično stabilnost ter omejujejo oziroma zaustavljajo prekomerno gibanje. Najpomembnejši ligamenti kolena so sprednja križna vez (ACL), zadnja križna vez (PCL), notranja stranska oz. kolateralna vez (MCL) in zunanja stranska oz. kolateralna vez (LCL).
Posebnost kolena sta dva meniskusa, ki sta iz hrustančnega tkiva in ležita znotraj sklepa. Delujeta kot blažilca oziroma prenašalca obremenitev. Meniskusa sta dobro oživčena, vendar slabo prekrvavljena, zato je bolečina ob poškodbi pogosto izrazita, sposobnost samoobnavljanja tkiva pa omejena.
Kolenski sklep je anatomsko zapleten in mehansko močno obremenjen, zato so bolečine v kolenu pogosto posledica nepravilnih gibalnih vzorcev ali obrabe posameznih struktur.
Kje se pojavlja bolečina v kolenu?
Mesto bolečine v kolenu je pomemben diagnostični podatek, saj pomaga usmeriti iskanje osnovnega vzroka težav. Bolečina se lahko pojavlja spredaj, zadaj, na notranji ali na zunanji strani kolena.
Bolečina v sprednjem delu kolena
Bolečina v sprednjem delu kolena lahko nastane zaradi več različnih vzrokov, med katere spadajo poškodbe sklepov ali vezi, na primer poškodba sprednje križne vezi (ACL), hondromalacija pogačice, patelarna tendinopatija oziroma skakalno koleno, poškodbe sprednjega dela meniskusov, patelofemoralni sindrom, preobremenitev ali pretirana telesna aktivnost.
Poškodbe ligamentov, nestabilnost pogačice in tendinopatije povzročajo bolečino med gibanjem, posebej pogosto pa se pojavi bolečina v kolenu pri počepu. Nelagodje lahko dodatno sproži tudi prekomerno intenzivna telesna dejavnost.
Pomembno je, da poiščete strokovno mnenje fizioterapevta, ki lahko opravi natančno diagnostiko in predlaga ustrezno zdravljenje glede na posebnosti vašega primera.
Bolečina v zadnjem delu kolena
Bolečina za kolenom je pogosta težava, ki ima lahko več različnih vzrokov. Med pogostejša stanja, povezana z nelagodjem na zadnji strani kolena, spada preobremenitev mišic ali tetiv, predvsem prekomerno aktivna poplitealna mišica. Takšno stanje se lahko pojavi po pretiranih telesnih aktivnostih, ki vključujejo ponavljajoče upogibanje kolena, ali po neustrezno izvedeni rehabilitaciji po artroskopiji kolena.
Pogost vzrok bolečine je tudi Bakerjeva cista, torej sluznična vrečka, napolnjena s sinovialno tekočino, ki nastane na zadnji strani kolena.
Med možne vzroke težav spada tudi poškodba zadnje križne vezi (PCL), ki povezuje stegnenico s spodnjim delom noge in se lahko poškoduje pri nenadnih rotacijskih silah.
Pomembno je dodati, da lahko bolečino na zadnji strani kolena povzročita tudi nepravilno gibanje sklepov ali slabša biomehanika.
Bolečina na zunanji strani kolena
Eden pogostejših vzrokov bolečine na zunanji strani kolena je tekaško koleno oz. sindrom iliotibialnega trakta. Gre za stanje, pri katerem pride do vnetja oziroma draženja iliotibialnega trakta, vezivnega traku, ki poteka po zunanji strani stegna.
Bolečina na zunanji strani kolena je lahko tudi posledica burzitisa, torej vnetja vrečk s tekočino, ki zmanjšujejo trenje med kostnimi strukturami.
Dodaten možen vzrok za bolečino na tem mestu je Osgood-Schlatterjeva bolezen, ki prizadene rastne plošče pri mladostnikih.
K nelagodju lahko prispevajo tudi poškodbe vezi, na primer lateralnega kolateralnega ligamenta (LCL), in poškodbe lateralnega meniskusa.
Bolečina na notranji strani kolena
Bolečina na notranji strani kolena najpogosteje nastane zaradi poškodbe medialnega meniskusa. Meniskus je hrustančna struktura v kolenu, ki ob poškodbi povzroča bolečino in občutek zatikanja v sklepu.
Poleg tega lahko bolečino povzročijo poškodbe medialnega kolateralnega ligamenta (MCL). Razteg ali poškodba te vezi lahko povzroči nestabilnost in bolečino.
Osteoartroza je še eden pogostih vzrokov bolečine na notranji strani kolena. Pri tej degenerativni bolezni pride do obrabe sklepnega hrustanca, kar vodi v bolečino in omejeno gibljivost. Kolenski hrustanec se najpogosteje obrablja prav na notranji strani sklepa, kar je povezano z obliko kolena.
Na notranji strani kolena je tudi narastišče tetiv mišic, imenovano pes anserinus, pod katerim leži istoimenska burza. Preobremenitev teh mišic lahko povzroči pes anserinus burzitis.
Bolečino na notranji strani kolena lahko povzroči tudi patelofemoralni sindrom, pri katerem nepravilno gibanje pogačice vodi v trenje in bolečinski odziv.
Prenesena bolečina v kolenu
Prenesena bolečina v kolenu pomeni nelagodje, ki izhaja iz drugega dela telesa, vendar ga posameznik občuti v kolenu. Takšna bolečina pogosto oteži diagnostiko, ker lahko izvira iz več različnih struktur. Eden pogostih vzrokov prenesene bolečine v koleno je išias.
Išias nastane zaradi utesnitve ali draženja ishiadičnega živca, ki poteka od spodnjega dela hrbtenice proti nogi. Kadar je živec prizadet, se bolečina lahko pojavi vzdolž njegove poti, kar lahko vključuje tudi koleno. Ob tej vrsti bolečine se pogosto pojavljajo tudi mravljinčenje, otrplost ali šibkost v nogi.
Poleg išiasa lahko bolečine iz hrbtenice ali kolkov povzročijo nelagodje, ki se projicira v koleno. Težave s hrbtenico, kot sta hernija diska ali spinalna stenoza, lahko sprožijo bolečino, ki potuje po živčnih poteh in se izrazi tudi v kolenskem sklepu.
Med dodatne možne vzroke prenesene bolečine v kolenu spadajo bolezni krvnih žil, artritis drugih sklepov, fibromialgija in psihični dejavniki, na primer stres, ki lahko okrepi zaznavanje bolečine.
Zdravljenje je odvisno od osnovnega vzroka, vključuje pa lahko fizioterapijo, zdravila za obvladovanje bolečine, krepilne vaje in v nekaterih primerih tudi kirurško zdravljenje.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Če bolečina traja več kot nekaj tednov ali se stopnjuje, se ne zanašajte samo na splet. Rezervirajte termin pri fizioterapevtu in pridobite oceno svojega stanja.
Najpogostejši vzroki bolečin v kolenu
| Najpogostejši vzroki za bolečine v kolenu | |
|---|---|
| Poškodba vezi kolena | Nateg ali pretrganje vezi povzroča bolečino, oteklino in nestabilnost kolena. |
| Poškodba meniskusa | Poškodba meniskusa povzroča bolečino, zatikanje in omejeno gibanje kolena. |
| Patelarna tendinopatija | Preobremenitev patelarne tetive povzroča bolečino v sprednjem delu kolena pri obremenitvi. |
| Patelofemoralni bolečinski sindrom | Motnje drsenja pogačice povzročajo nespecifično bolečino v sprednjem delu kolena. |
| Degenerativne spremembe | Obraba sklepa povzroča kronično bolečino, povezano z gibanjem. |
| Bakerjeva cista | Nabiranje tekočine v zadnjem delu kolena povzroča bolečino in občutek pritiska. |
| Poškodba kosti | Zlom kosti povzroča močno bolečino, oteklino in nezmožnost obremenitve kolena. |
V nadaljevanju predstavljamo 4 vzroke bolečin v kolenu, s katerimi se v naši kliniki pogosto srečujemo.
Patelarna tendinopatija (skakalno koleno)
Patelarna tendinopatija oziroma skakalno koleno je preobremenitvena poškodba kolenskega sklepa in vnetje patelarnega ligamenta, ki povezuje pogačico z golenico. Nastane predvsem zaradi skokov in nenadnih sprememb smeri.
Najpogostejši znak skakalnega kolena je bolečina v sprednjem delu kolena ter občutljivost na dotik. Bolečina se običajno stopnjuje pri skokih in pri pokrčenju kolena, na primer med počepom.
Skakalno koleno se najpogosteje pojavi pri športnikih, ki igrajo nogomet, košarko, tenis, rokomet ali odbojko. Pogosto se razvije tudi pri tekačih, pohodnikih in atletih.
Ali ste vedeli, da je ob neustreznem zdravljenju skakalno koleno v 50 % primerov glavni razlog za konec športne kariere? To pomeni, da se zaradi te težave konča polovica vseh športnih karier.
Fizioterapevtska obravnava skakalnega kolena se stopnjuje glede na fazo tendinopatije. Poznamo tri faze: reaktivno fazo, fazo slabšega popravljanja in degenerativno fazo. V vseh treh fazah je bistveno izvajanje specialne terapevtske vadbe, s katero postopno okrepimo mišično podporo.
Artroza kolena
Artroza kolena je degenerativno stanje, pri katerem je prizadet hrustanec v kolenskem sklepu. Posledično se pojavijo bolečina, zmanjšan obseg gibljivosti, otečeno koleno in slabša funkcionalnost.
Nastane zaradi staranja oziroma zmanjšane sposobnosti samoobnavljanja tkiv, debelosti, ki poveča obremenitev hrustanca, travmatske poškodbe kolena ali genetske predispozicije.
Pred začetkom zdravljenja artroze kolena se opravi magnetnoresonančno slikanje, s katerim natančno ocenimo obseg poškodbe sklepa.
Artroze kolena ne moremo pozdraviti v smislu popolne odprave bolezni, lahko pa uspešno nadzorujemo simptome in zaviramo njeno napredovanje.
Fizioterapevtsko zdravljenje za izboljšanje simptomov artroze vključuje protibolečinsko in protivnetno terapijo, specialne terapevtske vaje za ohranjanje obsega gibanja in mišične moči ter splošno izboljšanje telesne pripravljenosti.
Burzitis kolena
Burzitis kolena je bolezensko stanje, pri katerem se vname burza. Burzo si lahko predstavljamo kot majhno vrečko, napolnjeno s tekočino, ki omogoča lažje gibanje struktur v sklepu.
Vnetje se najpogosteje razvije zaradi prekomerne obrabe, ponavljajočih se gibov in obremenitev, poškodbe, dolgotrajnega klečanja ali neposredne travmatske poškodbe kolena.
Glavni cilj fizioterapevtske rehabilitacije je zmanjšati bolečino in vnetje, izboljšati mobilnost ter preprečiti ponovni pojav burzitisa.
V specializirani fizioterapiji se izvajajo manualna terapija, kot sta sklepna mobilizacija in terapija prožilnih točk, specialna terapevtska vadba za krepitev mišic, izboljšanje gibljivosti in ravnotežja ter uporaba instrumentalnih naprav, kot so TECAR terapija, laserska terapija in elektrostimulacija HiTop.
Osgood Schlatter sindrom
Osgood Schlatter sindrom je bolezensko stanje, ki prizadene odraščajoče otroke in mladostnike. Nastane zaradi motenega normalnega razvoja kosti, pri čemer pride do vnetja v patelarnem ligamentu, ki pripenja pogačico na golenico.
Najpogostejša simptoma sta bolečina, ki se značilno poslabša ob telesni aktivnosti, in izboklina, občutljiva na dotik. Največkrat se pojavi pri športnikih, katerih šport vključuje veliko teka, skokov, doskokov in sprememb smeri oziroma ponavljajoče upogibanje in iztegovanje kolena.
Fizioterapevtsko zdravljenje Osgood-Schlatterjevega sindroma je dolgotrajno in lahko traja od 4 mesece do več let. Športnik se postopno vrača v aktivnost, ko se akutni simptomi, kot sta bolečina in vnetje, umirijo ter ko se muskulatura kolena okrepi skozi progresiven program vadbe.
Športniki se lahko v športne aktivnosti vrnejo v obdobju 10–15 tednov, vendar se specialna terapevtska vadba nadaljuje še vsaj naslednjih 10 tednov.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Če bolečina traja več kot nekaj tednov ali se stopnjuje, se ne zanašajte samo na splet. Rezervirajte termin pri fizioterapevtu in pridobite oceno svojega stanja.
Kako zdravimo bolečine v kolenu?
Učinkovito zdravljenje bolečin v kolenu se začne z natančno klinično diagnostiko, ki vključuje celostno anamnezo, specifične ortopedske teste, funkcionalno testiranje in oceno obremenilne kapacitete sklepa. Prva izbira zdravljenja je najpogosteje fizioterapija.
Diagnostična terapija
Vsako fizioterapevtsko zdravljenje se začne z diagnostično terapijo, kjer fizioterapevt, specializiran za vaše specifično stanje, pridobi vpogled v vzroke nastanka težav, simptome in omejitve vašega telesa.
Diagnostični pregled se začne z uvodnim pogovorom oziroma anamnezo, v katerem pacient opiše zgodovino bolezni, čas prvega pojava bolečin v kolenu, trajanje simptomov, okoliščine poslabšanja in druge pomembne podatke, ki pomagajo razumeti njegovo stanje.
| Opozorilni znaki pri bolečinah v kolenu | ||
|---|---|---|
| Simptom | Možen vzrok | Priporočeno ukrepanje |
| Bolečina po zasuku kolena med športom | Poškodba meniskusa ali kolenskih vezi | Pregled pri fizioterapevtu ali ortopedu |
| Pok ali občutek počene vezi ob poškodbi | Ruptura sprednje križne vezi (ACL) | Nujna medicinska obravnava |
| Oteklina kolena v nekaj urah po poškodbi | Znotrajsklepna poškodba (meniskus, vezi) | Pregled pri ortopedu |
| Nezmožnost iztega ali zatikanje kolena | Poškodba meniskusa ali prosto telo v sklepu | Pregled pri ortopedu |
| Močna bolečina in nezmožnost obremenitve po padcu | Zlom ali resna poškodba sklepa | Takojšnja medicinska pomoč |
| Bolečina, oteklina in občutek toplote v kolenu | Vnetje ali okužba sklepa | Nujna medicinska obravnava |
| Bolečina pri hoji po stopnicah, teku ali počepu | Preobremenitev, patelofemoralni sindrom ali tendinopatija | Fizioterapevtska obravnava |
Nato se izvede fizični pregled telesa, ki vključuje inspekcijo in palpacijo, pri čemer se preverijo oteklina, vnetje, občutljivost na dotik, barva kože in temperatura tkiva.
Opravijo se meritve gibljivosti in artrokinematike ter meritve mišične moči, ki pokažejo moč, vzdržljivost in razmerje v delovanju mišičnih skupin. Prav tako se oceni obremenilna kapaciteta kolena in biomehanika hoje, vključno z morebitnimi odstopanji od normativov.
Izvedejo se funkcionalni testi, kot so Lachmanov test za preverjanje stabilnosti sprednje križne vezi, McMurray test za oceno možne poškodbe meniskusa, Valgus stress test za morebitno poškodbo notranje stranske kolateralne vezi in Varus stress test za morebitno poškodbo zunanje stranske kolateralne vezi.
V določenih primerih se priporoči diagnostično slikanje, kot so rentgensko slikanje, magnetna resonanca ali ultrazvočna preiskava, z namenom določitve obsega poškodbe in izključitve diferencialnih diagnoz.
Na podlagi diagnostičnega poročila se pripravi individualni fizioterapevtski program, usmerjen v nadzor simptomov in odpravo vzroka bolečin v kolenu.
Akutna fizioterapija
V akutni fazi fizioterapevtskega zdravljenja je cilj nadzor simptomov, kar vključuje zmanjšanje bolečine v kolenu, zmanjšanje vnetja in otekline, izboljšanje gibljivosti ter povečanje mišične moči.
V sklopu akutne faze zdravljenja se izvajajo specifične tehnike manualne terapije, na primer pri skakalnem kolenu prečnofrikcijska stimulacija inferiornega oziroma spodnjega pola pogačice, kakor tudi miofascialno sproščanje. Namen teh tehnik je zmanjšanje mišične napetosti, povečanje obsega gibljivosti v kolenu in zmanjšanje bolečine.
Terapija se kombinira z instrumentalnimi postopki, pri katerih uporabljamo najsodobnejše naprave:
- Diamagnetoterapija PERISO,
- TECAR Wintecare terapija,
- Visokoenergijski Summus laser,
- Globinski udarni valovi,
- Visokotonska elektrostimulacija HiTop.
Ključno je izvajanje specialne terapevtske vadbe, prilagojene vsakemu pacientu, njegovi poškodbi in zahtevam vsakodnevnih obremenitev, na primer športu.
Pri skakalnem kolenu se v akutni fazi zdravljenja začnejo izvajati izometrične kontrakcije, več serij po 45 sekund, in izotonične kontrakcije oziroma vaje, ki obremenjujejo patelarni ligament. Ko so doseženi ustrezni normativi, se vadba nadaljuje v progresivno pliometrično obremenjevanje.
Specialna terapevtska vadba se pri zdravljenju Osgood-Schlatterjevega sindroma v prvih 4 tednih osredotoča na izometrične kontrakcije stegenskih mišic. Šele po 5. tednu se začnejo izvajati vaje z lastno težo, ki se postopno stopnjujejo v krepilno vadbo sprednjih in zadnjih stegenskih mišic. Postopoma se dodajajo proprioceptivna vadba, raztezne vaje ter krepitev glutealnih mišic, adduktorjev kolka in mečnih mišic.
Postakutna kineziologija
Po uspešno zaključeni fizioterapevtski fazi se zdravljenje nadaljuje v kineziološko fazo, kjer strokovnjaki kineziologije pacienta vodijo do odlične telesne pripravljenosti.
Pri zdravljenju skakalnega kolena se specialna kineziološka vadba osredotoča na krepitev zadnjih in sprednjih stegenskih mišic, pri čemer je poudarek na obremenitvah v večjih obsegih upogiba kolena.
S progresivno vadbo se postopoma izboljšuje obremenilna kapaciteta kvadricepsovih tetiv, kar pomeni, da postanejo učinkovitejše pri prenosu obremenitev telesa. Hkrati se doseže popolna simetrija mišične moči med zadnjimi in sprednjimi stegenskimi mišicami.
Specialna kineziološka vadba izboljšuje proprioceptivne sposobnosti obeh kolen in poškodovani predel postopno vključuje v izvajanje motorično zahtevnejših nalog. Kadar gre za športno rehabilitacijo, v program vključimo progresivno pliometrično vadbo, usmerjeno v športno specifične obremenitve.
Pred zaključkom zdravljenja bolečine v kolenu se opravi biomehanska analiza telesnih vzorcev in testna baterija za koleno, ki pokaže gibalno učinkovitost in napredek zdravljenja.
Preventivna kinezioterapija
V postkineziološkem programu kinezioterapije se izvaja specialna vadba za koleno in krepitev celotnega telesa.
Preventivni kineziološki program aktivno zmanjšuje tveganje za ponovni pojav starih poškodb in nastanek novih. Posameznik je tako učinkoviteje pripravljen na vsakodnevne in nepričakovane obremenitve, ki delujejo na telo.
Pogosta vprašanja
Kateri vzrok najpogosteje povzroča bolečine v kolenu?
Pri odraslih je najverjetneje najpogostejši vzrok bolečine v kolenu osteoartroza, ki naj bi predstavljala kar 80 % primerov bolečine.
Pri mlajših posameznikih je bolečina najpogosteje posledica akutne poškodbe, na primer poškodbe sprednje križne vezi ali medialnega meniskusa.
Ali je pokanje v kolenu razlog za skrb?
Pokanje ali škripanje v kolenu, imenovano tudi krepitacije, brez sočasne bolečine običajno ni nevarno. Pogosto je posledica zračnih mehurčkov v sklepni tekočini ali premikanja tetiv preko kostnih struktur.
Če pa pokanje spremljajo bolečina, oteklina ali občutek nestabilnosti, lahko kaže na poškodbo hrustanca ali meniskusa, zato je potreben strokovni pregled.
Kdaj je zaradi bolečine v kolenu potreben obisk zdravnika?
Če imate kronične bolečine ali je prišlo do poškodbe kolena, je priporočljivo obiskati zdravnika, da se izvede ustrezna diagnostika.
Po poškodbi oteklina pogosto izgine in bolečina se umiri, vendar lahko brez pravilne fizioterapevtske rehabilitacije poškodba kasneje povzroči dodatne težave in omejitve gibanja.
Kako lahko preprečimo bolečine v kolenu?
Za ohranjanje zdravih kolen je pomembno vzdrževati ustrezno telesno težo. Prav tako je ključno redno izvajanje vaj za krepitev mišic.
Če se ukvarjate s športom, ki zahteva veliko telesnega napora, na primer s smučanjem, tenisom ali nogometom, je bistveno, da ohranjate dobro telesno pripravljenost.
Kako naj spim, kadar me boli koleno?
Za udobnejši položaj med spanjem uporabite blazino, ki podpre boleče predele. Priporočamo, da jo namestite med kolena, če spite na boku, oziroma pod kolena, če spite na hrbtu.
Kje se lahko naročim termin za fizioterapijo zaradi bolečin v kolenu?
Če imate bolečine v kolenu, priporočamo, da se naročite na diagnostično terapijo pri specialistu fizioterapije v Medicofit kliniki. Termin lahko rezervirate po telefonu na številki 064 190 220, prek e-pošte medicofit@medicofit.si ali z oddajo spletnega obrazca na naši spletni strani.
Rezervirajte termin
Naročite se na specializirano fizioterapijo za bolečine v kolenu
Viri in literatura
Bunt, C. W., Jonas, C. E., & Chang, J. G. (2018). Knee Pain in Adults and Adolescents: The Initial Evaluation. American family physician, 98(9), 576–585.
Hsu, H., & Siwiec, R. M. (2022). Knee Osteoarthritis. In StatPearls. StatPearls Publishing.
Katz, J. N., Arant, K. R., & Loeser, R. F. (2021). Diagnosis and Treatment of Hip and Knee Osteoarthritis: A Review. JAMA, 325(6), 568–578. https://doi.org/10.1001/jama.2020.22171
Muaidi Q. I. (2020). Rehabilitation of patellar tendinopathy. Journal of musculoskeletal & neuronal interactions, 20(4), 535–540.
Rishor-Olney CR, Pozun A. Prepatellar Bursitis. [Updated 2022 Sep 6]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK557508/
Smith, J. M., & Varacallo, M. (2022). Osgood Schlatter Disease. In StatPearls. StatPearls Publishing.
Cleveland Clinic. (2025). Knee pain. https://my.clevelandclinic.org/health/symptoms/21207-knee-pain
