Bolečina v peti pri hoji je simptom, ki nastane zaradi draženja, vnetja ali preobremenitve struktur v predelu pete. Najpogosteje je povezana s plantarnim fasciitisom, vnetjem Ahilove tetive ali povečano obremenitvijo stopala. Običajno se kaže kot bolečina pri prvih jutranjih korakih ali po daljši hoji, pogosto pa se poslabša pri večji obremenitvi stopala.
Hoja na stopala prenaša določen pritisk. Bolečina v peti je ena najpogostejših težav s stopali, zaradi katere posamezniki poiščejo fizioterapevtsko pomoč. Približno 10 % ljudi v življenju doživi vsaj eno epizodo bolečine v peti.
Če stopala izpostavimo večjim silam, kot so jih trenutno sposobna prenesti, se lahko razvije bolečina v peti. Vas zanima, kje je lahko vzrok vaših težav?
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Vzroki za bolečino v peti pri hoji
Bolečina v peti pri hoji je pogosta pri rekreativcih, športnikih in ljudeh, ki so dlje časa izpostavljeni obremenitvam stopala. Simptomi se pogosto pojavijo pri prvih jutranjih korakih ali med daljšo hojo.
Plantarni fasciitis
Plantarni fasciitis je biomehanska motnja, ki nastane zaradi izrazitega in ponavljajočega pritiska na fascijo. Takšna obremenitev poškoduje vezivno tkivo ter povzroči vnetje, bolečino ali togost v stopalu.
Pogosto se pojavlja pri tekačih in se izraža kot ostra bolečina v peti pri hoji, ki je najmočnejša zjutraj ob prvih korakih ali po obdobju mirovanja. Spuščen ali preobremenjen stopalni lok lahko poveča napetost plantarne fascije in sproži bolečino med hojo.
Vnetje plantarne fascije je pogost razlog za bolečino v peti pri hoji, posebej pri prvih korakih po počitku. Krepitev mišic stopala pomaga razbremeniti plantarno fascijo, izboljšati stabilnost stopalnega loka in zmanjšati ponavljanje bolečine.
Tendinopatija Ahilove tetive
Tendinopatija Ahilove tetive je najpogosteje posledica preobremenitve, na primer preintenzivnega treninga brez dovolj časa za regeneracijo tetive. Ob vnetju se značilno pojavi bolečina v peti pri hoji, posebej na zadnji strani pete, kjer se tetiva pripenja na petnico.
Težave se lahko poslabšajo tudi zaradi drugih dejavnikov, kot so neustrezna obutev, tek po mehkih podlagah ali daljši tek v klanec.
Burzitis
Retrokalkanealni burzitis je tesno povezan z vnetjem Ahilove tetive. Gre za stanje, pri katerem se vname burza, torej s tekočino napolnjena vrečka, ki se nahaja na zadnjem delu petnice.
Burza leži na mestu, kjer se Ahilova tetiva povezuje z mečnimi mišicami in petno kostjo. Ko se burza vname ali razdraži, najpogosteje zaradi prekomerne obremenitve, lahko povzroči oteklino, bolečino v peti pri hoji in občutljivost na zadnji strani pete.
Trn v peti
Kronični plantarni fasciitis ali Ahilov tendinitis lahko povzročita nastanek kalcijeve obloge, ki jo imenujemo trn v peti. Nastane lahko na mestu, kjer se plantarna fascija pripenja na petnico, kar imenujemo plantarni petni trn, ali na narastišču Ahilove tetive, kar je povezano s Haglundovo deformacijo.
Petni trni običajno nastajajo počasi, v obdobju več mesecev, in so posebej pogosti pri športnikih, ki veliko tečejo ali skačejo. Kostni izrastki sami po sebi niso nevarni, vendar lahko pri nekaterih ljudeh ob sočasnem vnetju prispevajo k bolečini v peti pri hoji.
Sindrom maščobne blazinice
Bolečine pri sindromu petne maščobne blazinice se pogosto napačno pripisujejo plantarnemu fasciitisu. Sindrom maščobne blazinice pete se kaže z globoko bolečino, podobno občutku modrice, običajno v sredini pete, ki jo lahko izzovemo s čvrstim pritiskom.
Hoja po trdih površinah ali brez obutve bolečino navadno poslabša. Težava običajno nastane zaradi akutne poškodbe ali zaradi atrofije blazinice, torej zmanjšane elastičnosti zaradi staranja, kar se izraža kot bolečina v peti pri hoji.
Vloga fizioterapije pri bolečini v peti
Fizioterapija ima pomembno vlogo pri zdravljenju bolečine v peti med hojo. Fizioterapevt z različnimi terapevtskimi pristopi in tehnikami lajša simptome ter pospešuje okrevanje vzrokov, ki povzročajo bolečino v peti pri hoji.
V okviru celostnega fizioterapevtskega zdravljenja najprej izvedemo diagnostično terapijo, v kateri ocenimo vaše stanje. Pregled vključuje analizo biomehanike hoje, oceno mišične moči, preverjanje gibljivosti gležnja in stopala ter prepoznavanje morebitnih strukturnih nepravilnosti ali deformacij.
Nato oblikujemo individualiziran program kinezioterapevtskih vaj, ki krepijo mišice stopala, gležnja in meč ter izboljšujejo stabilnost in ravnotežje. Takšne vaje lahko zmanjšajo pritisk na plantarno fascijo ali Ahilovo tetivo ter prispevajo k boljši podpori stopalnega loka med hojo.
Šibkost mišic stopala lahko povzroči slabšo podporo stopalnemu loku in večjo obremenitev pete. Raztezne vaje za plantarno fascijo in Ahilovo tetivo sicer zmanjšajo togost in napetost, vendar same po sebi ne izboljšajo sposobnosti prenašanja obremenitev. Za dolgoročno izboljšanje je ključna progresivna krepitev mišic stopala.
Uporabljamo terapevtske tehnike, kot so miofascialno sproščanje, elektroterapija HiTop, terapevtski laser, TECAR terapija in zelo učinkoviti udarni globinski valovi. Namen teh metod je zmanjšanje bolečine, umirjanje vnetja in pospešitev celjenja tkiva.
Z individualiziranim pristopom in rednim sodelovanjem s fizioterapevtom, specializiranim za zdravljenje patologij stopala, pacienti dosežejo zmanjšanje simptomov, izboljšajo funkcionalnost stopala in zmanjšajo tveganje za ponovitev bolečine v peti med hojo.
Pogosta vprašanja
Zakaj me peta boli predvsem med hojo?
Bolečina v peti pri hoji najpogosteje nastane zaradi preobremenitve plantarne fascije, Ahilove tetive, maščobne blazinice pete ali petne kosti. Med hojo se pritisk na peto poveča, zato se simptomi najizraziteje pojavijo pri prvih korakih, daljši stoji ali hoji po trdi podlagi.
Ali lahko bolečina v peti nastane zaradi neustrezne obutve?
Da, neprimerna obutev lahko poveča obremenitev pete, posebej kadar ne zagotavlja zadostnega blaženja, podpore stopalnemu loku ali stabilnosti. Težave se pogosteje pojavijo pri obrabljenih čevljih, trdih podlagah ali nenadni spremembi obutve. Obutev je pomemben dejavnik, vendar je treba oceniti tudi funkcijo stopala, moč mečnih mišic in vzorec hoje.
Kdaj je pri bolečini v peti potreben ultrazvok ali rentgen?
Slikovna diagnostika je smiselna, kadar bolečina traja več tednov, se stopnjuje, povzroča šepanje ali se ne izboljša z razbremenitvijo in terapijo. Ultrazvok pomaga oceniti fascijo, tetive in mehka tkiva, rentgen pa kostne spremembe, trn petnice ali sum na stresno poškodbo.
Rezervirajte termin
Viri in literatura
Maryke Louw. (2019). Pain at the back of the heel? How to figure out what’s causing it and what to do about it. Available from: https://www.treatmyachilles.com/post/pain-at-the-back-of-the-heel-how-to-figure-out-what-s-causing-it-and-what-to-do-about-it . [Accessed: 3/4/2024].
Agyekum, E. K., & Ma, K. (2015). Heel pain: A systematic review. Chinese Journal of Traumatology, 18(03), 164-169.
Hinge Health. (2019). Got Heel Pain When You Walk?. Available from: https://www.hingehealth.com/resources/articles/heel-pain/ . [Accessed: 9/4/2024].
Rosenbaum, A. J., DiPreta, J. A., & Misener, D. (2014). Plantar heel pain. Medical Clinics, 98(2), 339-352.
Mayo Clinic. (2023). Plantar fasciitis – Symptoms and causes. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/plantar-fasciitis/symptoms-causes/syc-20354846
Tu, P., & Bytomski, J. R. (2011). Diagnosis of heel pain. American family physician, 84(8), 909-916.
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
