Bolečine v zadnjem delu pete so simptom, ki je pogosto povezan z Ahilovo tetivo ali draženjem njenega narastišča na petnico. Najpogosteje nastanejo zaradi preobremenitve ali ponavljajočih se obremenitev stopala. Običajno se pojavijo pri hoji, teku ali odrivu stopala.
Zadnji del pete je področje, kjer poteka Ahilova tetiva, ki povezuje mečne mišice s petno kostjo. Bolečina v tem predelu se lahko razvije zaradi različnih razlogov, med katerimi so vnetje Ahilove tetive, degenerativne spremembe, prevelika obremenitev ali poškodbe.
Z ustrezno diagnostiko in individualno prilagojenim zdravljenjem je mogoče zmanjšati bolečine v peti ter izboljšati funkcijo gležnja. V nadaljevanju predstavljamo najpogostejše vzroke bolečine v zadnjem delu pete.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Vzroki za bolečine v zadnjem delu pete
Bolečine v zadnjem delu pete so pogosto povezane z Ahilovo tetivo, draženjem burze ali pritiskom obutve. Simptomi se navadno poslabšajo pri hoji, teku ali odrivu stopala.
Vnetje plantarne fascije je prav tako pogost razlog za bolečino v spodnjem ali zadnjem delu pete, posebej pri prvih korakih po počitku. Plantarni fasciitis se pogosto razvije zaradi ponavljajočih obremenitev, neprimerne obutve ali slabše biomehanike stopala.
Tendinitis Ahilove tetive
Tendinitis Ahilove tetive je stanje, pri katerem se vname Ahilova tetiva, ki povezuje mečne mišice s petno kostjo. Simptomi se razlikujejo glede na to, ali je vnetje prisotno na narastišču tetive na petnico ali v srednjem delu tetive.
Kadar je vnetje prisotno na mestu, kjer se Ahilova tetiva pripenja na petno kost, se pojavi bolečina v zadnjem delu pete. Če je vnetje v srednjem delu tetive, se bolečina ali togost pojavi približno 5 cm nad petno kostjo.
Simptomi tendinitisa se večinoma razvijajo postopno, med vadbo, nekaj ur po aktivnosti ali naslednje jutro. Poleg vadbe lahko vnetje sprožijo tudi neposredni udarci v peto, določena zdravila in nekatere oblike artritisa.
Najbolj učinkovito zdravljenje temelji na kombinaciji relativnega počitka, kar pomeni zmanjšanje aktivnosti na raven, ki ne izzove bolečine, ter postopnega programa terapevtske vadbe za krepitev tetive.
Ruptura Ahilove tetive
Ruptura Ahilove tetive je resna poškodba, ki lahko povzroči izrazito bolečino v zadnjem delu pete in pomembno omejitev gibanja. Pri popolni rupturi številni posamezniki ne morejo normalno hoditi.
Poškodba običajno nastane nenadoma. Spremlja jo ostra, sunkovita bolečina med aktivnostjo, pogosto podobna občutku udarca v zadnji del pete. Ob tem se lahko sliši tudi glasen pok tetive. Če sumite na raztrganje Ahilove tetive, je nujna takojšnja zdravniška ocena.
Ali je operacija vedno potrebna? Delne in popolne rupture se lahko dobro zacelijo tudi brez operacije, če se pravilna rehabilitacija začne takoj po poškodbi. Odločitev med operativnim in konzervativnim zdravljenjem je odvisna tudi od stopnje športne aktivnosti posameznika.
Posteriorna utesnitev gležnja
Posteriorna utesnitev gležnja je stanje, pri katerem nastane bolečina v zadnjem delu pete, tik nad petno kostjo. Bolečina je pogosto globoka in jo je težko natančno lokalizirati.
Posteriorna utesnitev, znana tudi kot »plesalčeva peta«, je pogost vzrok kronične bolečine v gležnju in peti. Najpogosteje se pojavlja pri športnikih, ki gleženj pogosto obremenjujejo s ponavljajočimi gibi v smeri plantarne fleksije, kot so plesalci, skakalci ali športniki v panogah z veliko brcanja.
Postopen razvoj posteriorne utesnitve gležnja je lahko posledica prekomerne uporabe, na primer ponavljajočih gibov gležnja v izrazito plantarno fleksijo. Po drugi strani se lahko pojavi tudi nenadoma po poškodbi, kot sta zvin ali zlom gležnja.
Najprej je treba bolečino umiriti z opustitvijo bolečih dejavnosti in izogibanjem gibom, ki sprožijo simptome, posebej polni plantarni fleksiji. Ko se bolečina zmanjša, je pomembno okrepiti moč in nevromišični nadzor gležnja s postopnim stopnjevanjem fizioterapevtskih vaj.
Burzitis
Retrokalkanealni oziroma petni burzitis povzroča oteklino in bolečino v zadnjem delu pete. Gre za vnetje burze, s tekočino napolnjene vrečke, ki leži med Ahilovo tetivo in petnico. Ta oblika burzitisa se lahko pojavi samostojno ali skupaj z vnetjem Ahilove tetive.
Bolečina običajno nastane zaradi pritiska na to področje, na primer zaradi zadnjega dela čevlja, neposrednega udarca ali aktivnosti, ki povzročajo pretirano stiskanje med Ahilovo tetivo in petnico. Med takšne obremenitve spadajo intenzivno raztezanje meč ali daljša hoja v čevljih s povsem ravnim podplatom.
Pritisk na burzo je treba zmanjšati z ustrezno obutvijo ali vložki za dvig pete. Priporočljivo je tudi izogibanje nenadzorovanemu raztezanju meč in Ahilove tetive, saj lahko to poveča pritisk na poškodovano burzo in poslabša stanje.
Haglundova peta
Haglundova deformacija je pogost vzrok za bolečine v zadnjem delu pete. Poznana je tudi kot dorzalni trn v peti ali retrokalkanealna eksostoza.
Nastane, ko se na mestu narastišča Ahilove tetive oblikuje nenormalen kostni izrastek. Tkiva v tem področju se razdražijo in vnamejo, ker se kostna izboklina drgne ob tesno prilegajočo ali trdo obutev.
Stanje se najpogosteje pojavlja pri ženskah v srednjih letih, vendar lahko prizadene tudi moške. Pogosto je prisotna oteklina na zadnjem delu pete, bolečina pa se običajno poslabša po obdobju počitka.
Vloga fizioterapije pri bolečinah v zadnjem delu pete
Fizioterapija ima pomembno vlogo pri zdravljenju bolečin v peti, ne glede na njihov vzrok. Bolečine v zadnjem delu pete so pogosto povezane s stanji, ki jih uspešno obravnavamo s sodobnimi fizioterapevtskimi tehnikami.
Fizioterapevt najprej izvede celostno oceno stanja v okviru diagnostične terapije. Ta vključuje anamnezo, pregled prizadetega področja, preverjanje obsega gibanja in oceno funkcionalnih omejitev.
Z uporabo naprednih terapevtskih tehnik, kot so udarni globinski valovi, elektroterapija in terapevtski ultrazvok, zmanjšujemo vnetje in bolečino v prizadetem področju.
Izvajamo ciljno usmerjene vaje za krepitev mišic stopala, gležnja in spodnjega dela noge. Takšna vadba lahko izboljša stabilnost in podporo ter zmanjša obremenitev pete. Krepitev mišic stopala pomaga izboljšati funkcijo stopalnega loka in zmanjšati obremenitev plantarne fascije.
Kadar je primerno, vključimo tudi raztezne vaje za mišice spodnjega dela noge in tehnike sklepne mobilizacije, da izboljšamo gibljivost ter zmanjšamo napetost na spodnjem delu stopala.
Pogosta vprašanja
Zakaj me boli zadnji del pete pri hoji?
Bolečina v zadnjem delu pete med hojo je pogosto povezana z Ahilovo tetivo, vnetjem narastišča tetive, draženjem burze ali pritiskom obutve na peto. Simptomi se običajno poslabšajo pri hoji v klanec, teku, dvigu na prste ali po daljšem obdobju mirovanja.
Kako razlikujem težave z Ahilovo tetivo od bolečine v petni kosti?
Težave z Ahilovo tetivo se navadno poslabšajo pri odrivu, teku, skokih ali dvigu na prste, bolečina pa je pogosto prisotna nad peto ali na narastišču tetive. Bolečina iz petne kosti je globlja, bolj točkovna in se lahko okrepi ob neposredni obremenitvi. Ultrazvok ali rentgensko slikanje pomagata pri razlikovanju.
Kdaj bolečina v zadnjem delu pete pomeni vnetje narastišča tetive?
Vnetje narastišča Ahilove tetive je verjetno, kadar je bolečina natančno lokalizirana tik nad zadnjim delom pete, se poslabša pri hoji, teku ali vzpenjanju po stopnicah ter je občutljiva na pritisk obutve. Pogosto je prisotna tudi jutranja togost. Zdravljenje zahteva postopno obremenjevanje tetive, ne popolnega mirovanja.
Rezervirajte termin
Viri in literatura
Maryke Louw. (2019). Pain at the back of the heel? How to figure out what’s causing it and what to do about it. Available from: https://www.treatmyachilles.com/post/pain-at-the-back-of-the-heel-how-to-figure-out-what-s-causing-it-and-what-to-do-about-it . [Accessed: 3/4/2024].
Millar, N. L., Silbernagel, K. G., Thorborg, K., Kirwan, P. D., Galatz, L. M., Abrams, G. D., Murrell, G. A. C., McInnes, I. B., & Rodeo, S. A. (2021). Tendinopathy. Nature reviews. Disease primers, 7(1), 1. https://doi.org/10.1038/s41572-020-00234-1
Ribbans, W. J., et al. (2015). “The management of posterior ankle impingement syndrome in sport: a review.” Foot and Ankle Surgery 21(1): 1-10. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1268773114001039?via%3Dihub
Maffulli, N., Denaro, V., & Loppini, M. (2012). Haglund’s deformity. Foot & ankle international, 33(9), 807–808. https://doi.org/10.3113/FAI.2012.0807
Theodoulou, M. H., & Ravine, M. (2023). Posterior Ankle Impingement. Clinics in podiatric medicine and surgery, 40(3), 413–424. https://doi.org/10.1016/j.cpm.2022.12.002
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
