Bolečina za kolenom je simptom, ki se pojavlja v zadnjem delu kolenskega sklepa in je lahko povezan z mišicami, tetivami ali sklepnimi strukturami. Med pogoste vzroke spadajo akutne preobremenitve, Bakerjeva cista, tendinopatija popliteusa in draženje mehkih tkiv v zadnjem delu kolena.
Pri posameznikih, ki niso športno aktivni in v preteklosti niso imeli poškodb kolena, je tendinopatija popliteusa razmeroma redka. Kljub temu pa je lahko vzrok za kronične težave z bolečino za kolenom.
V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj lahko ta majhna, vendar pomembna mišica povzroča dolgotrajno nelagodje, kako pravočasno prepoznati simptome in kako lahko težave učinkovito odpravimo s fizioterapevtsko obravnavo.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Vzroki za nastanek bolečine za kolenom
Med dpogoste vzroke za razvoj težav spadajo neposredna zunanja stranska sila, nenadna hiperekstenzija oziroma prekomeren izteg kolena z notranjo rotacijo golenice ter poškodba, povezana s prekomerno pronacijo stopal, saj ta prav tako povzroča zunanjo rotacijo golenice. Lahko se pojavi tudi tendinopatija popliteusa zaradi sekundarnih vzrokov, kot sta sezamoidna koščica ali kalcifikacije.
Poleg tendinopatije popliteusa lahko bolečino na zadnji strani kolena povzročajo tudi:
- Bakerjeva cista, torej tekočinska izboklina, ki nastane zaradi povečanega pritiska v kolenskem sklepu;
- nateg ali ruptura mečnih mišic, predvsem medialne glave gastrocnemiusa;
- išias ali utesnitev drugih živcev, ki potekajo skozi področje kolena;
- globoka venska tromboza, GVT, pri kateri v globokih venah nog nastane krvni strdek;
- poškodbe meniskusa ali kolenskih vezi, najpogosteje zadnje križne vezi oziroma PCL.
Razumevanje vzrokov bolečine v zadnjem delu kolena je izjemno pomembno, saj se ti pogosto prepletajo z dejavniki tveganja, ki lahko že ob manjšem neravnovesju povzročijo izrazite težave pri gibanju.
Dejavniki tveganja
Stanje se pogosto razvije kot posledica dolgotrajne preobremenitve ali nepravilnih gibalnih vzorcev, ki presežejo prilagoditveno sposobnost mišično-tetivnega sistema.
Glavni dejavniki tveganja vključujejo:
- športne aktivnosti, predvsem športe, ki močno obremenjujejo kolenski sklep, kot so tek po klancu navzdol, kolesarjenje ali hitre spremembe smeri pri nogometu in košarki;
- biomehanske nepravilnosti, kot so prekomerna pronacija stopala, rotacijska nestabilnost kolena ali razlika v dolžini spodnjih udov, ki povečujejo obremenitev popliteusa;
- neustrezno športno obutev ali slabo tehniko gibanja, kar poveča obremenitev zadnje strani kolena;
- prehitro stopnjevanje intenzivnosti vadbe, ki je dejavnik tveganja za različne tendinopatije;
- oslabljene mišice kolena, saj slabša aktivacija zadnjih stegenskih in glutealnih mišic poveča kompenzacijsko delo mišice popliteus;
- pomanjkanje počitka, ki vodi v kopičenje mikropoškodb in vnetje tetive.
Ste že občutili neprijetno bolečino na zadnji strani kolena, ki se pogosto pojavi pri hoji po hribu navzdol, po daljšem sedenju ali med dolgotrajnim stanjem? Morda ste najprej pomislili na meniskus, vez ali išias, vendar je lahko vzrok tudi pogosto spregledana tendinopatija popliteusa.
Pogosti simptomi
Bolečine v kolenu se lahko pojavijo zaradi poškodb vezi, meniskusa, preobremenitev ali vnetnih sprememb v sklepu. Bolečina na zadnji strani kolena je poleg tendinopatije plantarisa pogosto povezana tudi z Bakerjevo cisto. Poveča se pri hoji po klancu navzdol, hoji po stopnicah navzdol ali pri rotacijskih gibih kolena.
Ker so simptomi lahko zelo raznoliki, je natančna diagnostika ključna. Specialist fizioterapije lahko s palpacijo, specifičnimi testi in diagnostično oceno natančno preveri stanje struktur v zadnjem delu kolena.
Diagnostika in zdravljenje
Diagnostika
Postavitev diagnoze je pogosto zahtevna, saj se tendinopatija popliteusa kaže z nespecifičnimi simptomi. Nanjo je treba pomisliti pri vsakem posamezniku s posterolateralno bolečino v kolenu, občutkom nestabilnosti, občutljivostjo v področju popliteusa in pozitivnim Garrickovim testom.
Diagnostični postopek se začne s podrobno anamnezo, pri kateri fizioterapevt pridobi informacije o naravi bolečine, času nastanka in morebitni povezavi simptomov z aktivnostjo.
Sledi natančen klinični pregled, pri katerem se oceni bolečina ob palpaciji, obseg gibljivosti in mišična moč. Posamezniki ob pregledu pogosto opisujejo akutno bolečino, zato je večina gibov v kolenu omejena, posebej upogibanje. Uporabljajo se tudi specifični ortopedski testi, med njimi test popliteusa.
Natančnejšo diagnozo je mogoče postaviti s slikovno diagnostiko. Najpogosteje se uporabljata magnetna resonanca, predvsem za izključevanje drugih vzrokov bolečine, in ultrazvok, ki omogoča oceno stanja tetive. Kljub temu, v primeru tendinopatije popliteusa, artroskopski pregled še vedno velja za standardno, vendar invazivno diagnostično merilo.
Zdravljenje
Pri blažjih oblikah tendinopatije popliteusa začetno zdravljenje vključuje konzervativni pristop, ki zajema počitek, spremembo aktivnosti, fizioterapijo in krepitev mišic spodnjih okončin. Zdravniki lahko v nekaterih primerih predlagajo tudi protivnetna zdravila, pri hujših oblikah pa je treba razmisliti o kortikosteroidnih injekcijah ali artroskopskem posegu.
Zdravljenje bolečine za kolenom se začne z akutno fazo, kjer je glavni cilj zmanjšanje simptomov, kot sta vnetje in bolečina. To dosežemo s počitkom, izogibanjem aktivnostim, ki pretirano obremenjujejo koleno, in uporabo fizikalnih terapij. Pri morebitni oteklini in vnetju je smiselna uporaba Sixtus ultrazvočne krioterapije.
Pozitivne učinke prinaša tudi Wintecare TECAR terapija, ki z globinskim ogrevanjem deluje protibolečinsko. Koristna je tudi nežna manualna terapija. K celostnemu obvladovanju simptomov prispevajo še ESWT udarni valovi, ki pomagajo hitreje umiriti simptome in spodbujajo regeneracijo prizadetih struktur v okolici sklepa.
V drugi fazi, kinezioterapevtski fazi, se postopno začnejo izvajati usmerjene vaje za krepitev in obnovo funkcije. Ključne so ekscentrične vaje za mišično krepitev, stabilizacijske vaje za koleno in gleženj ter raztezne vaje za zadnje stegenske mišice in meča. Zelo pomembna je tudi proprioceptivna vadba, saj izboljšuje kontrolo gibanja. Vadba mora biti individualno prilagojena, da poškodovanega področja ne preobremenimo.
Ko se funkcija kolena dovolj izboljša, se začne faza preventivnega vzdrževanja, katere namen je preprečiti ponovitev težav. Vključuje redno izvajanje vaj, nadzor športnih obremenitev in po potrebi preventivne fizioterapevtske obravnave. Pri športnikih je smiselna tudi analiza tehnike gibanja, s katero lahko dolgoročno odpravimo biomehanske vzroke za nastanek tendinopatije.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri bolečinah za kolenom je ob pravočasni in pravilni diagnozi ter ustrezno izbranem zdravljenju zelo dobra. Večina oseb se ob strokovno vodeni fizioterapiji varno vrne v stanje brez bolečine in ponovno vzpostavi normalno funkcionalnost kolena.
Trajanje rehabilitacije je odvisno predvsem od kompleksnosti stanja in od posameznikovega odziva na terapijo. Običajno traja od 6 do 10 tednov.
Pri dlje trajajočih težavah oziroma kroničnih preobremenitvah se rehabilitacija lahko podaljša, saj je treba več pozornosti nameniti odpravi osnovnega vzroka poškodbe in postopnemu vračanju k obremenitvam.
Pogosta vprašanja
Zakaj me boli zadnja stran kolena pri hoji po stopnicah?
Bolečina za kolenom pri hoji po stopnicah je lahko posledica draženja tetiv zadnjih stegenskih mišic, popliteusa, mečnih mišic, Bakerjeve ciste ali zadnjega dela meniskusa. Stopnice povečajo obremenitev kolena in zahtevajo več mišične kontrole, zato se skrite težave pogosto izrazijo prav pri tej aktivnosti.
Kako razlikovati Bakerjevo cisto od mišično-tetivne bolečine za kolenom?
Bakerjeva cista pogosto povzroča občutek napetosti, polnosti ali pritiska za kolenom, ki se lahko poslabša pri pokrčenju ali iztegu kolena. Mišično-tetivna bolečina je bolj povezana z obremenitvijo, aktivnim krčenjem ali raztegom mišice. Ultrazvok lahko pomaga potrditi prisotnost ciste in oceniti mehka tkiva.
Kdaj bolečina za kolenom zahteva nujen pregled?
Nujen pregled je potreben, če bolečino za kolenom spremljajo nenadna oteklina meč, rdečina, toplota, težko dihanje, bolečina po poškodbi ali nezmožnost obremenitve noge. Takšni znaki lahko kažejo na resnejša stanja, vključno z žilnimi zapleti, večjo poškodbo sklepa ali akutnim vnetjem.
Rezervirajte termin
Viri in literatura
Cothran, V. E. (2021). Popliteus Injury. V N. Coleman (ur.), Common Pediatric Knee Injuries: Best Practices in Evaluation and Management (str. 143–155). Springer International Publishing. https://doi.org/10.1007/978-3-030-55870-3_17
Cleveland Clinic. (2025). Back of knee pain (posterior knee pain). https://my.clevelandclinic.org/health/symptoms/back-of-knee-pain
Farrell, C., Kiel, J., Seemann, L. in Pujalte, G. G. A. (2023). Popliteus Tendon Injuries. Orthopedics, 46(4), e193–e198. https://doi.org/10.3928/01477447-20220719-10
Petsche, T. S. in and Selesnick, F. H. (2002). Popliteus Tendinitis: Tips for Diagnosis and Management. The Physician and Sportsmedicine, 30(8), 27–31. https://doi.org/10.3810/psm.2002.08.401
Popliteus Tendinopathy. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 17. april 2025, s https://www.physio-pedia.com/Popliteus_Tendinopathy
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
