Bolečina v komolcu je simptom, ki se lahko pojavi v samem komolčnem sklepu ali v strukturah okoli njega, kot so tetive, vezi in mišice podlakti. Najpogosteje nastane zaradi preobremenitve ali ponavljajočih se gibov, ki dražijo tetivne strukture, na primer pri teniškem ali golf komolcu. Običajno se kaže kot bolečina pri prijemanju, dvigovanju predmetov ali iztegovanju roke, pogosto pa jo spremljata povečana občutljivost in zmanjšana moč.
Med najpogostejše vzroke bolečine v komolcu spadajo teniški komolec, golf komolec, tendinopatija tricepsa, distalna tendinopatija bicepsa, plezalski komolec in burzitis v komolcu.
V nadaljevanju predstavljamo, kako vas specialisti fizioterapije vodijo do svobodnega gibanja brez bolečin ter komolcu pomagajo povrniti polno moč in gibalno funkcijo.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Anatomska sestava komolca
Komolec je kompleksen sklep, ki povezuje nadlahtnico s kostema podlakti, radiusom in ulno. Omogoča upogib in izteg roke ter pronacijo in supinacijo podlakti.
Statično stabilnost komolca zagotavljajo ligamenti, ki omejujejo prekomerne gibe. V komolcu so medialni kolateralni ligament oziroma MCL, ki skrbi za stabilnost na notranji strani komolca, lateralni kolateralni ligament oziroma LCL, ki stabilizira zunanjo stran komolca, ter anularni ligament, ki zagotavlja stabilnost pri pronaciji in supinaciji podlakti.
Mišice okoli komolčnega sklepa skrbijo za dinamično stabilnost in izvajanje gibov. Med pomembnejše mišice spadajo biceps brachii, triceps brachii, brachialis, brachioradialis, iztegovalke zapestja in upogibalke zapestja. Ob komolčnem sklepu potekajo tudi radialni, mediani in ulnarni živec, ki oživčujejo podlaket in zapestje.
Vzroki za nastanek bolečine v komolcu
Bolečina v komolcu je pogosta težava, ki se lahko razvije zaradi preobremenitve, ponavljajočih se gibov ali degenerativnih sprememb. Najpogostejši vzroki zanjo so teniški komolec, golf komolec, tendinopatija tricepsa, distalna tendinopatija bicepsa, plezalski komolec in burzitis v komolcu.
Teniški komolec
Teniški komolec oziroma lateralni epikondilitis je stanje, pri katerem nastanejo degenerativne spremembe tetiv iztegovalk zapestja. Te spremembe so posledica kroničnih mikropoškodb, ki se postopoma kopičijo ter vodijo v vnetni odziv in bolečino.
Značilna je bolečina na zunanji strani komolca, ki se običajno stopnjuje pri prijemanju, dvigovanju predmetov in ponavljajočih se gibih zapestja. Teniški komolec je najpogostejši vzrok bolečine na zunanji strani komolca. Kljub imenu večinoma ne prizadene samo tenisačev, temveč predvsem pisarniške in fizične delavce, najpogosteje na dominantni roki.
Distalna tendinopatija bicepsa
Distalna tendinopatija bicepsa je preobremenitvena poškodba tetive dvoglave nadlahtne mišice oziroma mišice biceps brachii, ki se narašča na podlaket. Njena glavna naloga je upogib komolca in supinacija podlakti, torej gib, pri katerem je dlan obrnjena navzgor.
Tipičen znak je bolečina, ki se poslabša pri aktivnostih, kjer je potrebno upogibanje komolca, posebej kadar se gib izvaja proti uporu ali z obremenitvijo. Bolečina se lahko občasno širi proti podlakti in zapestju, pogosto pa sta prisotna tudi oteklina in vnetje.
Distalna tendinopatija bicepsa najpogosteje nastane zaradi kronične preobremenitve mišice, na primer pri dvigovanju uteži in športih, kot so gimnastika, golf ali bowling.
Celostno zdravljenje distalne tendinopatije bicepsa vključuje diagnostični pregled, pri katerem specialist medicine na podlagi klinične slike in slikovne diagnostike potrdi diagnozo.
Fizioterapevtska obravnava temelji na individualno prilagojenem programu progresivne vadbe za upogibalke komolca ter na tehnikah instrumentalne fizioterapije.
Tendinopatija tricepsa
Tendinopatija distalne tetive tricepsa je bolezensko stanje, ki prizadene narastišče tetive na olekranonu ali mišično-tetivni prehod.
Glavni simptom tendinopatije distalne tricepsove tetive je bolečina pri komolcu, ki se poslabša ob pritisku oziroma občutljivosti na dotik. Včasih se bolečina širi proti ramenskemu sklepu ali proti zapestju. Sčasoma se začne zmanjševati mišična moč, lahko pa nastane tudi atrofija mišice tricepsa.
Tendinopatija tricepsa se razvije zaradi kronične preobremenitve tetive, predvsem ob ponavljajočih se in sunkovitih iztegih komolca, kar povzroča degeneracijo tkiva. Sprožijo jo lahko tudi travmatske poškodbe, metabolični sindrom, endokrine bolezni in sladkorna bolezen.
Tendinopatija tricepsa se najpogosteje pojavlja pri dvigalcih uteži in pri športih, ki zahtevajo hitre kontrakcije tricepsa, na primer pri downhill kolesarstvu in motociklizmu?
Trajanje fizioterapevtskega zdravljenja tendinopatije tricepsa je odvisno od stopnje napredovanja bolezni in izraženosti simptomov.
Burzitis v komolcu
Burzitis v komolcu je stanje, pri katerem se vname burza, manjša vrečka, ki leži med kito mišice in kostjo. Njena naloga je zmanjševanje trenja med kitami, mišicami in drugimi sklepnimi strukturami.
Komolčni oziroma olekranonski burzitis povzroči nabiranje tekočine na zadnji strani komolca, kjer se nahaja komolčna burza. Pacienti najpogosteje opisujejo nenaden pojav otekline na zadnji strani komolca. Prisotni so lahko tudi vnetje, bolečina in občutljivost na dotik. Nelagodje se običajno poveča med raztezanjem in obremenjevanjem komolčnega sklepa.
Vzrok nastanka burzitisa v komolcu ni vedno jasen, najpogosteje pa se pojavi zaradi kroničnih fizičnih obremenitev ali po travmatski poškodbi komolčnega sklepa.
Priporočeno je fizioterapevtsko zdravljenje, ki vključuje specialno vadbo za odpravljanje asimetričnih vzorcev obkomolčnih mišic, manualne tehnike, kot je frikcijska masaža, ter uporabo instrumentalnih naprav, na primer laserske terapije.
Celostno fizioterapevtsko zdravljenje bolečine v komolcu
Celostno fizioterapevtsko zdravljenje vključuje štiri faze: diagnostični pregled, akutno fizioterapijo, postakutno kineziologijo in postkineziološki program.
Izvaja se aktivna fizioterapija, pri kateri je pacient aktivno vključen v proces zdravljenja. Temelj fizioterapevtskega zdravljenja bolečine v komolcu je individualna obravnava, ki vključuje manualne tehnike, sodobne instrumentalne postopke in specialno terapevtsko vadbo.
Diagnostika
Fizioterapevtsko zdravljenje se začne z diagnostičnim pregledom, kjer fizioterapevt pridobi ključne informacije o bolezni in bolečinah v komolcu.
Izvede se začetni pogovor in anamneza. Če že imate diagnozo, potrjeno pri specialistu medicine, vam fizioterapevt specialistični izvid tudi razloži. Nato fizioterapevt opravi klinični pregled, ki vključuje inspekcijo in palpacijo komolca. Pri tem oceni občutljivost na dotik, morebitno vidno atrofijo mišic, oteklino, temperaturo in barvo kože. Izvede se tudi klinično testiranje komolca.
Opravijo se nevrodinamični testi za živčevje, s katerimi preverimo morebitne senzorične ali motorične motnje, ter testiranje obremenilne kapacitete komolca, torej sposobnosti komolca za prenašanje obremenitev.
Izvedejo se meritve mišičnih simetrij mišic zgornjega uda, meritve gibljivosti in artrokinematike ter ocena mobilnosti komolca. Opravijo se tudi specifični testi za ugotavljanje vzroka bolečine v komolcu in ocena dejavnikov tveganja.
Bolečina v komolcu je pogosto povezana s specifičnimi delovnimi ali športnimi obremenitvami. Na podlagi diagnostičnega poročila se pripravi individualno prilagojen program celostnega zdravljenja bolečin v komolcu.
Akutna fizioterapija
V prvi fazi strokovnjaki fizioterapije izvajajo kontrolo simptomov. Cilj je zmanjšati bolečino v komolcu, zmanjšati vnetje in oteklino, povečati obseg gibljivosti ter izboljšati mišično moč.
Uporabljamo tehnike manualne terapije, vključujoč tudi sklepno mobilizacijo. S temi postopki zmanjšujemo mišično napetost, izboljšujemo obseg gibljivosti in blažimo bolečino.
Izvaja se tudi instrumentalna terapija, katere namen je spodbuditi celični metabolizem, pospešiti procese celjenja v telesu in zmanjšati bolečino. Pri zdravljenju uporabljamo:
- TECAR Wintecare terapijo,
- visokoenergijski Summus laser,
- globinske udarne valove,
- visokotonsko elektroterapijo HiTop.
Ključno je izvajanje prilagojene specialne fizioterapevtske vadbe, s katero se ponovno vzpostavita ustrezna obremenilna kapaciteta in mišična simetrija.
Pri tendinopatiji tricepsa je pomembno okrepiti vse tri glave tricepsa. Izvajamo kombinacijo vaj iztega komolca v različnih položajih ramenske fleksije oziroma upogiba in ekstenzije oziroma iztega. Triceps se krepi tudi posredno prek gibalnega vzorca iztega ramenskega sklepa ob iztegnjenem komolcu.
Bolečino v komolcu je treba obravnavati celostno, saj lahko izvira iz mišic, tetiv ali sklepnih struktur. Pri blažjih oblikah težav lahko pomagajo prilagoditev aktivnosti, počitek in postopno obremenjevanje mišic zapestja ter podlakti.
Postakutna kineziologija
Po uspešno zaključeni akutni fizioterapiji vas prevzamejo strokovnjaki kineziologije, ki vas vodijo do boljše telesne pripravljenosti. Specialni kineziološki program vključuje krepitveno vadbo za upogibalke in iztegovalke komolca, z namenom doseči popolno simetrijo v delovanju mišic.
Izvaja se vadba za gibljivost in vadba za propriocepcijo, torej zaznavo položaja sklepa v prostoru. Ko je napredek zadosten, se poškodovano področje postopoma vključuje v kompleksnejšo motorično vadbo.
Pri športni rehabilitaciji tendinopatije tricepsa se v zaključni fazi zdravljenja izvede pliometrična faza obremenitve, v kateri tetivo tricepsa pripravimo na hitre koncentrično-ekscentrične obremenitve, torej na hitro krčenje in raztezanje.
Pred zaključkom zdravljenja se izvede testna baterija za komolec, ki pokaže gibalno učinkovitost in pripravljenost komolca na prenašanje obremenitev.
Postkineziološki program
Po uspešno zaključenem zdravljenju omogočamo možnost vključitve v postkineziološki vadbeni program. Program vključuje krepitveno vadbo, s katero telo pripravimo na vsakodnevne obremenitve in zmanjšamo možnost ponovnega pojava starih bolečin.
Ker verjamemo v celostno zdravljenje, vas vodimo od bolečin v komolcu do svobodnega gibanja brez bolečin ter komolcu povrnemo polno moč, gibljivost in odpornost.
Pogosta vprašanja
Kakšna je razlika med teniškim in golf komolcem?
Teniški komolec prizadene tetive mišic iztegovalk zapestja na zunanji strani komolca in je pogost pri delu z računalnikom ali ročnem delu. Golf komolec prizadene tetive mišic upogibalk na notranji strani komolca in se pogosto pojavi pri športih z loparjem ali pri dvigovanju težjih bremen.
Zakaj se bolečina v komolcu pogosto poslabša pri prijemanju predmetov?
Mišice, ki premikajo prste in zapestje, se s tetivami pripenjajo neposredno na kostne izbokline v komolcu. Ko stisnete dlan ali primete predmet, se te mišice napnejo in dodatno obremenijo vnete tetive v komolcu, kar povzroči ostro bolečino. To je jasen znak preobremenitve tetiv, ki potrebujejo strokovno obravnavo.
Ali je oteklina na zadnji strani komolca nevarna?
Mehka oteklina, napolnjena s tekočino, neposredno na vrhu komolca običajno kaže na olekranonski burzitis oziroma vnetje sluzne vrečke. Gre za pogost odziv na pritisk ali udarec. Običajno ni nevaren pojav, vendar zahteva strokovno obravnavo, da se vnetje umiri.
Če pa oteklina postane rdeča, vroča in zelo boleča, lahko gre tudi za okužbo, ki zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Kaj povzroča mravljinčenje v mezincu in prstancu po udarcu v komolec?
Na notranji strani komolca poteka ulnarni živec v tako imenovanem kubitalnem kanalu. Ker je na tem mestu zelo blizu površine, lahko draženje ali pritisk, na primer dolgotrajno naslanjanje na komolec, povzroči mravljinčenje v zadnjih dveh prstih.
Kako dolgotrajno delo z miško vpliva na razvoj teniškega komolca?
Pri uporabi računalniške miške so mišice iztegovalke zapestja stalno pod blago, vendar vztrajno napetostjo, kar predstavlja statično obremenitev. Takšna dolgotrajna obremenitev tetiv v komolcu povzroča mikropoškodbe in slabšo prekrvavitev, kar lahko vodi v kronično bolečino.
V takšnih primerih priporočamo ergonomsko prilagoditev delovnega mesta in redno izvajanje vaj za raztezanje podlakti.
Zakaj je pri zdravljenju komolca pomembna moč ramenskega obroča?
Komolec pogosto prevzame posledice šibkega ramenskega obroča. Če mišice ramen ne opravljajo svoje funkcije ustrezno, mora podlaket prevzeti večji del obremenitve pri prenašanju bremen ali športnih aktivnostih. Zaradi tega se lahko postopoma razvijejo simptomi v komolcu.
Rezervirajte termin
Viri in literatura
Albishi, Waleed MBBS, MSc, FRCSC^{1}; Agenor, Aouod MD, MSc 2,a; Lam, Jason J. MD^{2}; Elmaraghy, Amr MD, FRCSC^{3}. Distal Biceps Tendon Tears: Diagnosis and Treatment Algorithm. JBJS Reviews 9(7):e20.00151, July 2021. | DOI: 10.2106/JBJS.RVW.20.00151
Quach, T., Jazayeri, R., Sherman, O. H., & Rosen, J. E. (2010). Distal biceps tendon injuries–current treatment options. Bulletin of the NYU hospital for joint diseases, 68(2), 103–111.
Pangia J, Rizvi TJ. Olecranon Bursitis. [Updated 2022 Jul 25]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK470291/
Walker, C. M., & Noonan, T. J. (2020). Distal Triceps Tendon Injuries. Clinics in sports medicine, 39(3), 673–685. https://doi.org/10.1016/j.csm.2020.03.003
Lappen, S., Geyer, S., Scheiderer, B. et al.Distal triceps tendinopathies. Obere Extremität 15, 268–272 (2020). https://doi.org/10.1007/s11678-020-00601-0
Cleveland Clinic. (2024). Elbow pain. https://my.clevelandclinic.org/health/symptoms/elbow-pain
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
