Bolečina v nartu je simptom, ki se pojavi na zgornji strani stopala, kjer se nahajajo tetive, sklepi in kosti stopala. Najpogosteje nastane zaradi preobremenitve, neustrezne obutve, vnetja tetiv ali poškodb sklepnih struktur. Običajno se kaže kot bolečina med hojo, tekom ali ob pritisku na stopalo, pogosto pa jo spremljajo oteklina, občutljivost ali občutek zategovanja.
Čeprav so možni vzroki bolečine različni, gre najpogosteje za posledico ponavljajočih se obremenitev brez zadostne regeneracije. Ko se poruši ravnovesje med obremenitvijo in počitkom, se v mišično-skeletnem sistemu hitro začnejo pojavljati bolečinski simptomi.
V nadaljevanju predstavljamo, kaj najpogosteje povzroča bolečine v nartu, kateri simptomi se lahko pojavijo ob njih in kako z ustrezno fizioterapevtsko obravnavo dosežemo dolgoročno odpravo težav.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Vzroki za nastanek bolečin v nartu
Bolečine v nartu se lahko razvijejo zaradi številnih dejavnikov, ki povzročijo mehanske, vnetne ali celo nevrološke spremembe na zgornji strani stopala. Kadar stopalo ne deluje optimalno ali je izpostavljeno prekomernim ponavljajočim se obremenitvam, se funkcionalno ravnovesje poruši in pojavijo se bolečine.
Najpogostejši vzroki za bolečine v nartu vključujejo:
- preobremenitev mišic ali tetiv, predvsem ekstenzorjev prstov,
- tendinitis ekstenzorjev, torej vnetje tetiv zaradi ponavljajočih se gibov,
- stresne frakture kosti, ki nastanejo ob dolgotrajni in neustrezni obremenitvi,
- neustrezno obutev, ki ne zagotavlja primerne opore ali prekomerno pritiska na določen del stopala,
- zmanjšano gibljivost gležnja ali stopalnega loka, zaradi česar se obremenitev prekomerno prenese na nart,
- nevropatske bolečine zaradi lokalne utesnitve živca in
- degenerativne spremembe, kot sta artritis ali začetna obraba.
K nastanku bolečine v nartu lahko prispevajo prekomeren tek, brcanje ali skakanje. Negativen vpliv ima lahko tudi obutev, ki je pretesna.
Dejavniki tveganja
Bolečine se hitreje pojavijo pri posameznikih, ki so izpostavljeni več dejavnikom tveganja hkrati. Ti dejavniki so pogosto tesno povezani z vsakodnevnimi telesnimi obremenitvami.
Med dejavnike tveganja za razvoj bolečine uvrščamo:
- dolgotrajno stoječe delo, ki mehansko obremenjuje nart,
- neprimerno obutev, predvsem čevlje brez opore ali s trdim podplatom,
- motnje biomehanike stopala, kot sta visok stopalni lok ali plosko stopalo,
- neustrezno športno aktivnost, na primer pretiran tek, skakanje ali druge obremenitve stopala,
- prekomerno telesno težo, ki poveča mehanske sile na vse strukture stopala,
- pretekle poškodbe stopala, kot so zvini ali zlomi, in
- zmanjšano gibljivost ter mišično šibkost v predelu gležnja in stopala.
Bolečine v nartu so lahko zelo moteče, saj omejujejo hojo in vsakodnevna opravila. Lahko se pojavijo nenadoma, brez jasnega sprožilca, ali pa se razvijajo postopno. Razumevanje dejavnikov tveganja pomaga pojasniti, zakaj se simptomi pojavijo in zakaj je zgodnje ukrepanje tako pomembno.
Pogosti spremljajoči simptomi
Poleg lokalizirane bolečine se spremljajoči simptomi najpogosteje pojavijo pri obremenitvah, kot so hoja, tek in skakanje. Po večji obremenitvi lahko nastane oteklina na področju stopala.
Stanje lahko povzroči zmanjšan obseg gibljivosti posameznih prstov ali celotnega stopala. Prisoten je lahko tudi občutek zategovanja. Kadar je prizadeta tudi katera izmed nevroloških struktur, pacienti pogosto poročajo o pekoči bolečini, mravljinčenju ali celo zmanjšani mišični moči.
Najpogostejše diagnoze, ki se lahko kažejo z bolečino v nartu, so tendinitis ekstenzorjev, stresne frakture, artritis ali utesnitveni sindromi. Akutne poškodbe, kot so kontuzije ali travmatski zlomi stopala, se pogosto izražajo z oteklino na nartu.
Diagnostika in zdravljenje
Učinkovito zdravljenje bolečin v nartu se začne s temeljitim kliničnim pregledom, s katerim ugotovimo osnovni vzrok težav. Če obstaja sum na resnejšo patologijo, se opravijo slikovne preiskave. Ko je diagnoza potrjena, je fizioterapija najpogostejša izbira zdravljenja.
Diagnostika
Diagnozo bolečine v nartu običajno postavimo na podlagi kakovostne anamneze, torej pogovora o simptomih in nedavnih telesnih obremenitvah, ter kliničnega pregleda. Pri pregledu ocenimo gibljivost, mišično moč, po potrebi pa izvedemo tudi nevrološki pregled, kadar so prisotni nevrološki simptomi.
Za izključitev drugih možnih vzrokov bolečin v stopalu je smiselna uporaba slikovne diagnostike, kot so RTG, UZ ali MR. Te preiskave so pomembne predvsem za izključitev resnejših stanj in za dodatno potrditev določenih kliničnih domnev.
Fizioterapevtsko zdravljenje
V akutni fazi je obravnava usmerjena v zmanjšanje bolečine. Z najsodobnejšimi instrumentalnimi tehnikami lahko obravnavamo tudi oteklino ali znake vnetja, če so prisotni. To dosežemo z aplikacijo Wintecare TECAR terapije in Sixtus ultrazvočne krioterapije, ki omogočata odlične terapevtske učinke.
Pomemben del začetnega zdravljenja sta tudi ustrezen počitek in razbremenitev stopala. V tem obdobju zmanjšamo telesno aktivnost in se izogibamo gibom, ki sprožijo bolečino. Kljub krajšemu počitku pa v skladu s sodobnimi smernicami rehabilitacije bolečin v nartu, stopalo postopno in nadzorovano obremenjujemo.
Ko se simptomi umirijo, preidemo v naslednjo fazo. Začnemo s ciljanimi vajami za krepitev mišic stopala in gležnja ter za izboljšanje stabilnosti in gibljivosti. Pozornost namenimo tudi odpravljanju morebitnih biomehanskih nepravilnosti, na primer pri hoji, ki lahko prispevajo k razvoju bolečine.
V postrehabilitacijski fazi skrbimo za dolgoročno ohranjanje doseženih rezultatov z redno vadbo. Glede na stopnjo telesne aktivnosti pacientom svetujemo tudi izbiro najprimernejše obutve. Pripravimo individualne vadbene načrte, s katerimi zmanjšamo tveganje za ponovne poškodbe in izboljšamo splošno funkcionalnost stopala.
Prognoza in trajanje rehabilitacije
Prognoza pri bolečinah v nartu je ob ustrezno načrtovanem zdravljenju dobra. Če se klinična slika hitro izboljšuje, lahko pričakujemo tudi uspešen izid rehabilitacije.
Rehabilitacija traja od nekaj tednov do več mesecev, odvisno od vzroka bolečine in resnosti poškodbe. Z ustrezno obravnavo in redno fizioterapevtsko vadbo lahko uspešno zmanjšamo bolečine v nartu ter stopalu povrnemo normalno funkcionalnost.
Pogosta vprašanja
Kako prepoznam stresni zlom stopalnice?
Stresni zlom običajno ne nastane zaradi enkratnega udarca, temveč se razvija postopno kot posledica preobremenitve. Značilna je točkasta bolečina na določeni kosti narta, ki se pojavlja med aktivnostjo in v mirovanju popusti. Pogosto je prisotno tudi lokalno otekanje na zgornji strani stopala, ki ne izgine po počitku.
Ali je otekanje narta po športni aktivnosti normalen pojav?
Otekanje narta brez jasnega vzroka ni normalno, vendar je lahko fiziološki odziv na obremenitev struktur, ki še niso pripravljene na določen obseg aktivnosti. Telo v preobremenjeno področje usmeri več tekočine, da podpre obnovo mikropoškodb.
Kljub temu otekanje ni več normalen pojav, če so prisotni vidna deformacija, izrazita rdečina ali bolečina, ki onemogoča normalno obremenitev oziroma stopanje na nogo.
Zakaj pretesno zavezovanje športnih copat povzroča bolečine?
Na nartu so kosti prekrite le s tanko plastjo mehkih tkiv, neposredno pod kožo pa potekajo pomembne tetive in živci. Premočan pritisk vezalk lahko povzroči kompresijo živcev in trenje tetiv ob kostne strukture, kar vodi v nelagodje in lokalno vnetje.
Kaj je sindrom tarzalnega kanala in kako vpliva na nart?
Sindrom tarzalnega kanala pomeni utesnitev tibialnega živca. To lahko povzroči pekočo bolečino in mravljinčenje, ki se širita v nart in podplat. Pogosto je stanje povezano s sesedanjem stopalnih lokov.
Zakaj se bolečina v nartu pogosto pojavi po menjavi obutve?
Vsak čevelj ima drugačen padec oziroma naklon in stopalnemu loku nudi različno stopnjo podpore. Nenaden prehod na obutev z manj podpore ali tanjšim podplatom prisili strukture narta v večjo obremenitev, na katero niso ustrezno pripravljene.
Rezervirajte termin
Viri in literatura
Birisik, F., Demirel, M., Bilgili, F., Salduz, A., Yeldan, I. in Ismet Kilicoglu, O. (2020). The natural course of pain in patients with symptomatic tarsal coalitions: A retrospective clinical study. Foot and Ankle Surgery, 26(2), 228–232. https://doi.org/10.1016/j.fas.2019.03.002
Dyson, S. (2010). The distal tarsal region. V Equine MRI (str. 405–419). John Wiley & Sons, Ltd. https://doi.org/10.1002/9781118786574.ch16
Leg and Foot Stress Fractures. (b. d.). Physiopedia. Pridobljeno 2. junij 2025, s https://www.physio-pedia.com/Leg_and_Foot_Stress_Fractures
Szewczyk, J., Szuciak, A., Mozga, K., Synowiecka, O., Rydzyk, I., Talarek, K., Świta, M. in Turżańska, K. (2025). Tarsal tunnel syndrome in runners: diagnosis and return to physical activity – a review. Wiadomosci Lekarskie (Warsaw, Poland: 1960), 78(3), 584–590. https://doi.org/10.36740/WLek/202447
Cleveland Clinic. (2023). Foot pain. https://my.clevelandclinic.org/health/symptoms/foot-pain
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
