Bolečina v zapestju je simptom, ki se pojavi v zapestnem sklepu ali v okoliških strukturah, kot so tetive, vezi in živci. Najpogosteje nastane zaradi preobremenitev, ponavljajočih se gibov ali poškodb zapestja, lahko pa je povezana tudi z utesnitvijo živcev ali vnetnimi spremembami. Običajno se kaže kot bolečina pri gibanju ali prijemu, pogosto skupaj z oteklino, togostjo ali zmanjšano močjo roke.
Najpogostejše patologije in stanja, ki jih obravnavamo pri bolečem zapestju in prstih, so sindrom karpalnega kanala, De Quervainov tenosinovitis, sindrom nestabilnega zapestja, smučarski palec, kladivasti prst in poškodba tetive upogibalke.
Neustrezna rehabilitacija ali zanemarjanje bolečin lahko povzroči dolgotrajne posledice, ki omejijo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Anatomska sestava zapestja
Zapestje je zapleten sklep, ki povezuje dlančne oziroma karpalne kosti s kostema podlakti, radiusom in ulno. V zapestju so številne kosti, mišice s tetivami in živci, vse te strukture pa so lahko možen izvor bolečine v zapestju.
Majhne dlančne kosti so v zapestju razporejene v dve vrsti, v vsaki vrsti pa so štiri kosti. Na vsaki kosti je sklepni hrustanec, ki omogoča lažje gibanje in prenos sil. Ob poškodbi ali obrabi hrustanca lahko nastane artritis zapestja.
Skozi zapestje potekajo številne tetive mišic, ki omogočajo upogib in izteg zapestja ter prstov. Tu potekajo tudi radialni, mediani in ulnarni živec, ki lahko ob utesnitvi ali draženju povzročijo bolečino v zapestju ter občutek mravljinčenja.
Pogosti vzroki bolečine v zapestju
Bolečine v zapestju so lahko posledica ponavljajočih se gibov, poškodb ali degenerativnih sprememb. Najpogostejša stanja, ki povzročajo bolečine v zapestju in prstih, so sindrom karpalnega kanala, nestabilno zapestje, artritis in De Quervainov tenosinovitis.
Sindrom karpalnega kanala
Sindrom karpalnega kanala je bolezensko stanje, ki prizadene zapestje in prste na roki. Nastane zaradi utesnitve medianega živca, ki poteka skozi karpalni kanal. Karpalni kanal je ozek anatomski prehod na dlanski strani zapestja, skozi katerega potekajo tetive, žile in živci.
Značilni simptomi sindroma karpalnega kanala so pekoča bolečina, ki se iz zapestja širi proti prstom in v podlaket. Ob bolečini sta pogosto prisotna odrevenelost in mravljinčenje po palcu, kazalcu, sredincu in delu prstanca.
Z napredovanjem bolezni se lahko zmanjša obseg gibljivosti zapestja in upade mišična moč. Poslabšata se koordinacija zapestja in sposobnost izvajanja finih motoričnih nalog, kot sta pisanje s svinčnikom ali zapenjanje gumbov na srajci.
Sindrom karpalnega kanala lahko nastane zaradi anatomske zgradbe zapestja, saj imajo ženske običajno manjša zapestja in so zato bolj dovzetne za razvoj sindroma, zaradi ponavljajočega se gibanja z dodatno obremenitvijo, kar je pogosto pri proizvodnih delavcih, pisarniških delavcih in avtomehanikih, zaradi nosečnosti ali zaradi genetske predispozicije.
Nestabilno zapestje
Nestabilno zapestje je bolezensko stanje, pri katerem zapestje postane oslabljeno ali poškodovano, kar povzroči nenormalen obseg gibanja ali spremembo položaja dlančnih kosti.
Do nestabilnega zapestja lahko pride zaradi travmatske poškodbe, na primer padca na iztegnjeno dlan ali športne poškodbe, ki prizadene ligamentarne strukture in povzroči mikropoškodbe vezivnega tkiva. Nastane lahko tudi zaradi ponavljajočih se stresnih gibov pri proizvodnih delavcih, gradbincih, monterjih ali avtomehanikih ter zaradi kronično ohlapnih ligamentov, ki hitreje vodijo v nestabilnost.
Tipični simptomi so ostra bolečina, vnetje in oteklina okoli zapestja, zmanjšana mišična moč ter slišne krepitacije med gibanjem. Ob tem je pogosto prisoten jasen občutek nestabilnosti v zapestju.
Kirurško zdravljenje je priporočljivo, kadar ni ohranjenih vsaj 80 % mobilnosti in mišične moči v zapestju. Pooperativna fizioterapevtska rehabilitacija je ključna za ponovno pridobitev polnega obsega gibljivosti in mišične moči v zapestju.
De Quervainov tenosinovitis
De Quervainov tenosinovitis je bolezensko stanje, pri katerem pride do vnetja in razdraženosti tetiv mišic na palčevi strani zapestja.
Nastane zaradi ponavljajočih se gibov, ki obremenjujejo zapestje, na primer dvigovanja težjih bremen, prijemanja in zasukov, zaradi neposrednega travmatskega udarca, padca ali poškodbe, lahko pa tudi zaradi genetske predispozicije.
Pacienti opisujejo bolečino na palčevi strani zapestja, kjer se občasno pojavijo oteklina, mravljinčenje in krepitacije. Bolečina se okrepi pri določenih gibih, predvsem pri skrajnem iztegu in skrajnem odmiku palca, ter se lahko širi po podlakti navzgor.
Sodobno fizioterapevtsko zdravljenje stanja v večini primerov traja vsaj 10 do 20 tednov, vendar je trajanje zdravljenja odvisno od kroničnosti težav in splošnega funkcionalnega stanja mišic podlakti.
Osteoartroza
Osteoartroza zapestja je degenerativna bolezen, ki prizadene hrustanec in sosednje strukture v zapestju. Glavni simptom je bolečina v zapestju, ki se lahko poslabša med gibanjem ali obremenitvijo. Bolezen se pogosto pojavlja s starostjo, ko se hrustanec obrablja in izgublja prožnost.
Vzroki za osteoartrozo zapestja vključujejo genetsko predispozicijo, prekomerno obremenjevanje sklepov, poškodbe in obrabo skozi čas. Nastanku so posebej izpostavljeni frizerji, maserji, šivilje in tudi pisarniški delavci.
Zdravljenje osteoartroze zapestja vključuje kombinacijo konzervativnih metod, kot so fizioterapija, analgetiki in protivnetna zdravila, ter prilagoditve življenjskega sloga. V določenih primerih, predvsem pri pacientih, ki so predolgo odlašali s fizioterapevtskim zdravljenjem, je lahko potreben kirurški poseg.
Revmatoidni artritis
Revmatoidni artritis je oblika artritisa, pri kateri imunski sistem napada lastne sklepe, kar povzroča vnetje, bolečine v sklepih in oteklino. V nasprotju z artrozo ni pogojen z obrabo hrustanca, temveč z vnetnimi procesi.
Zapestje je zelo pogosto mesto artritisa. Gibanje lahko postane močno omejeno, posebej zjutraj ali po daljšem počitku in neaktivnosti. Bolečina se lahko stopnjuje do zelo izrazite in pomembno vpliva na vsakodnevne aktivnosti, saj nekateri pacienti ne zmorejo niti osnovnih dnevnih opravil.
Zdravljenje revmatoidnega artritisa vključuje protivnetna zdravila, imunomodulatorje in fizioterapijo. Zgodnje odkrivanje ter fizioterapevtsko zdravljenje sta ključna za obvladovanje simptomov in preprečevanje poškodb sklepov, saj lahko nezdravljen artritis povzroči nepovratno škodo v sklepih.
Kako poteka fizioterapevtsko zdravljenje bolečine v zapestju?
Celostno zdravljenje bolečin v zapestju se vedno začne s temeljitim kliničnim pregledom pri specialistu, ki na podlagi simptomov in anamneze postavi diagnozo. Na podlagi diagnoze se pripravi načrt zdravljenja, pri čemer je fizioterapija primarna izbira.
V Medicofit kliniki obravnavo bolečine v zapestju začnemo z diagnostičnim pregledom, nato nadaljujemo s strukturiranim programom fizioterapije in zdravljenje zaključimo s kineziološko vadbo. Dolgoročno učinkovitost zdravljenja dosegamo z aktivno fizioterapijo, kar pomeni, da je vsak pacient aktivno vključen v proces zdravljenja.
Specialna diagnostika
Začetek vsakega zdravljenja bolečin v zapestju predstavlja specialna diagnostika, pri kateri fizioterapevt pridobi vpogled v funkcionalno stanje vašega telesa. Pregled se začne z uvodnim pogovorom oziroma poglobljeno anamnezo o trajanju bolečin v zapestju, dejavnikih, ki jih poslabšajo, vaši oceni bolečine in drugih pridruženih boleznih.
Klinični pregled se nadaljuje z inspekcijo in palpacijo, pri čemer se preverijo morebitna oteklina, vnetje, občutljivost na dotik, temperatura in barva kože ter vidna atrofija mišic.
Opravijo se meritve gibljivosti in artrokinematike v smeri upogiba oziroma fleksije, iztega oziroma ekstenzije, abdukcije oziroma radialne fleksije, torej gibanja proti telesu, addukcije oziroma ulnarne fleksije, torej gibanja stran od telesa, in rotacije. Izvedejo se tudi meritve mišične moči v zapestju, s katerimi pridobimo vpogled v morebitna odstopanja od normativov, zmanjšano mišično moč, slabšo vzdržljivost in neustrezno medmišično razmerje.
Pomembna je ocena obremenilne kapacitete zapestja, torej sposobnosti zapestja za prenašanje obremenitev, ki je lahko prenizka ali prekomerna. Izvedejo se tudi specifični testi, namenjeni preverjanju točno določenih struktur v zapestju, kot sta Finkelsteinov test ali Phalenov test.
V določenih primerih se priporoča slikovna diagnostika, s katero specialist medicine potrdi diagnozo in izključi diferencialne diagnoze.
Akutna fizioterapija
Na podlagi diagnostičnega poročila se pripravi individualni fizioterapevtski program. Upoštevajo se vzrok bolečine v zapestju, odprava simptomov, omejitve in sposobnosti posameznika.
Strokovnjaki fizioterapije izvajajo sklepno mobilizacijo za izboljšanje gibljivosti ter artrokinematike v zapestju. Uporabljajo tudi miofascialno sproščanje, s čimer zmanjšujejo bolečino in mišično napetost v zapestju.
Pri delu uporabljajo najsodobnejšo instrumentalno terapijo, ki aktivno zmanjšuje bolečine v zapestju ter pospešuje naravne procese celjenja in samoobnavljanja. Izvaja se:
- TECAR Wintecare terapija,
- visokoenergijski Summus laser,
- globinski udarni valovi,
- diamagnetoterapija PERISO,
- visokotonska elektrostimulacija HiTop.
Specialna fizioterapevtska vadba je primarno usmerjena v krepitev ekstenzorjev iztegovalk in fleksorjev zapestja ter v izboljšanje gibljivosti zapestja. Pomembno je vzpostaviti ustrezno obremenilno kapaciteto zapestja in pravilno mišično razmerje.
Akutna faza sindroma karpalnega kanala zahteva fizioterapevtsko zdravljenje s specialno vadbo, usmerjeno v izboljšanje mobilnosti zapestnega prehoda ter odpravljanje asimetrij v mišični moči in aktivaciji mišic podlakti ter zapestja. Specialna vadba lahko vključuje tudi nevromobilizacijo živčevja zgornjih udov, posebej medianega živca, ki povzroča simptome.
Fizioterapevtsko zdravljenje De Quervainovega tenosinovitisa vključuje kombinacijo instrumentalnih naprav za zmanjšanje bolečine in otekline, manualne terapije za sproščanje mišic podlakti in izboljšanje drsenja palčevih tetiv ter specialne terapevtske vadbe za izboljšanje moči oprijema, zasuk zapestja in izolirano krepitev abduktorjev ter ekstenzorjev palca.
Postakutna kineziologija
Po uspešno zaključenem akutnem fizioterapevtskem zdravljenju vas v drugi fazi prevzamejo strokovnjaki kineziologije in vas vodijo do polne gibalne funkcije zapestja. Specialna kineziološka vadba je usmerjena v krepitev fleksorjev oziroma upogibalk in ekstenzorjev oziroma iztegovalk zapestja in prstov. Pomembno je okrepiti moč pincetnih in sferičnih prijemov.
Glavni cilj kineziološkega programa je doseči popolno simetrijo mišične moči v obeh zapestjih, pravilno mišično delovanje, polno gibljivost zapestja in ustrezno drsenje živčevja. Progresivna kineziološka vadba poškodovano zapestje postopno vključuje v motorično zahtevnejša gibanja in nato postopno vključuje celotno telo v vadbeni proces.
Pred zaključkom zdravljenja se izvede testna baterija, pri kateri se preverijo vaši gibalni vzorci in oceni, ali so mišice dovolj močne ter pripravljene na vsakodnevne obremenitve.
Preventivna kinezioterapija
V kliniki Medicofit smo oblikovali postkineziološki program za vse paciente, ki uspešno zaključijo celostno zdravljenje. Postkineziološki program je namenjen preprečevanju ponovnega pojava starih bolečin in aktivni preventivi pred nastankom novih težav oziroma bolečin.
Preventivni kineziološki program vključuje krepitveno vadbo za rehabilitirani predel in celotno telo. Vključitev priporočamo predvsem v primerih kroničnih stanj ali bolezni ter kompleksnejših poškodb lokomotornega aparata.
Kako lahko preprečite bolečine v zapestju?
Fizioterapevti klinike Medicofit so pripravili nekaj priporočil, ki vam lahko pomagajo zmanjšati tveganje za nastanek bolečin v zapestju:
- Ergonomija na delovnem mestu: Delovno okolje prilagodite svojim potrebam in uporabljajte ergonomske pripomočke, na primer miško, ki razbremeni zapestje.
- Telesna drža: Izogibajte se pretiranemu upogibanju zapestja.
- Telesna aktivnost: Izvajajte vaje za krepitev rok in zapestja redno raztezajte, posebej če opravljate poklic, pri katerem je zapestje pogosto preobremenjeno.
- Premori in raztezanje: Vsako uro naredite kratek odmor za raztezanje in ogrevanje zapestij. Zapestja premikajte v krožnih gibih, da ohranite gibljivost.
- Pravilna tehnika dvigovanja: Pri dvigovanju težkih predmetov uporabljajte pravilno tehniko in breme razporedite enakomerno.
S pravilnim ravnanjem in preventivnimi ukrepi lahko zmanjšate tveganje za bolečine v zapestju ter ohranjate zdrave in gibljive sklepe. Če se bolečina pojavi, se posvetujte s fizioterapevtom za ustrezno oceno in nadaljnje ukrepanje.
Pogosta vprašanja
Kako prepoznam sindrom karpalnega kanala?
Sindrom karpalnega kanala se kaže kot mravljinčenje, odrevenelost ali pekoča bolečina, ki prizadene predvsem palec, kazalec in sredinec. Simptomi so pogosto najizrazitejši ponoči ali zjutraj, spremljata pa jih lahko občutek šibkosti v dlaneh in težave pri izvajanju finih gibov, kot je zapenjanje gumbov.
Ali je pokanje v zapestju pri kroženju z dlanjo razlog za skrb?
Pokanje brez bolečine je običajno posledica preskakovanja tetiv preko kostnih struktur ali sproščanja zračnih mehurčkov v sklepni tekočini.
Če pa pokanje spremljajo ostra bolečina, občutek nestabilnosti ali blokada giba, lahko to kaže na poškodbo hrustanca ali raztrganino vezi, na primer TFCC kompleksa, kar zahteva strokovno diagnostiko.
Ali lahko bolečina v zapestju izvira iz komolca ali vratu?
Da, lahko gre za radikularno bolečino. Živci, ki oživčujejo zapestje, izvirajo iz vratne hrbtenice in potujejo skozi komolec. Ukleščen živec v vratu ali pritisk na živec v komolcu, na primer v kubitalnem kanalu, se lahko kaže kot bolečina ali mravljinčenje globoko v zapestju.
Ali lahko fizioterapija pomaga pri artrozi zapestnih sklepov?
Da, s fizioterapijo lahko pomembno izboljšamo funkcijo zapestja in vzdržujemo stanje brez bolečin. S tehnikami manualne mobilizacije izboljšamo drsenje sklepnih površin, kar zmanjša trenje in bolečino, z instrumentalnimi tehnikami pa delujemo protivnetno in protibolečinsko.
Zelo pomembno vlogo ima terapevtska vadba, ki je usmerjena v izboljšanje mišične podpore sklepu in ohranjanje polne funkcije zapestja, s čimer upočasnjujemo nadaljnjo obrabo hrustanca.
Zakaj se bolečina v zapestju pogosto poslabša v mrzlem vremenu?
Nizke temperature povzročijo krčenje žil in zmanjšajo prekrvavitev mehkih tkiv, kar poveča togost zapestja in vezi. Pri ljudeh s kroničnimi vnetji ali artrozo se zaradi tega zniža prag za bolečino.
Rezervirajte termin
Viri in literatura
Genova, A., Dix, O., Saefan, A., Thakur, M., & Hassan, A. (2020). Carpal Tunnel Syndrome: A Review of Literature. Cureus, 12(3), e7333. https://doi.org/10.7759/cureus.7333
Goel, R., & Abzug, J. M. (2015). de Quervain’s tenosynovitis: a review of the rehabilitative options. Hand (New York, N.Y.), 10(1), 1–5. https://doi.org/10.1007/s11552-014-9649-3
Satteson E, Tannan SC. De Quervain Tenosynovitis. [Updated 2022 Sep 19]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK442005/
Taqi M, Lim Y. Wrist Instability. [Updated 2023 Feb 8]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK572073/
Wipperman, J., & Goerl, K. (2016). Carpal Tunnel Syndrome: Diagnosis and Management. American family physician, 94(12), 993–999.
Mayo Clinic. (2024). Wrist pain. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/wrist-pain/symptoms-causes/syc-20366213
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
