Bolečina v kolku in dimljah je simptom, ki najpogosteje izvira iz kolčnega sklepa ali iz mišic in tetiv v njegovi okolici. Pogosto nastane zaradi obrabe kolka, preobremenitve ali utesnitve struktur v kolčnem sklepu. Običajno se kaže kot bolečina v dimljah med hojo, vstajanjem ali rotacijami kolka, spremlja pa jo lahko tudi zmanjšana gibljivost sklepa.
Dimlje so področje, kjer se trebuh stika z zgornjim delom stegna, vključno z mestom, kjer se notranji del stegna pripenja na sramno kost. Zato ni vedno preprosto določiti, ali bolečina primarno izvira iz kolka ali iz dimelj.
Ljudje pogosto domnevajo, da bolečina v dimljah izvira iz poškodovane mišice ali ligamenta v dimeljskem predelu, vendar je razlog velikokrat draženje struktur znotraj samega kolčnega sklepa.
Pri mlajših in aktivnih posameznikih je bolečina v dimljah pogosto posledica mišičnega natega ali raztrganine, posebej če se je takšna poškodba že pojavila, saj se nategi v tem predelu radi ponavljajo. Pri starejših posameznikih pa je verjetnejši degenerativni vzrok bolečine.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Vzroki za bolečine v kolku in dimljah
Med pogostejše vzroke bolečine v kolku in dimljah spadajo nateg oziroma distenzija mišice, utesnitveni sindrom kolka, poškodba labruma, osteoartritis ter vnetna stanja tetiv adduktorne muskulature. Tudi zlom kolka lahko povzroča bolečino, ki se izraža v kolku in dimljah.
Nateg mišic v dimljah
Nateg mišice ali tetive je eden najpogostejših vzrokov za bolečino v kolku in dimljah, predvsem pri športno aktivnih posameznikih. Pri prekomernem treningu ali med športno igro se lahko ena izmed dimeljskih mišic preveč raztegne ali delno natrga.
Najpogosteje do tega pride med tekom, hitrim spreminjanjem smeri ali pri nenavadnem premiku kolka. Posledica natega v dimljah so vnetje, bolečina in omejena gibljivost.
Bolečina zaradi mišičnega natega se običajno pojavi nenadno in se z gibanjem poslabša. Zgornji del stegna ali dimeljski predel je lahko otekel ali pomodrel. Noga je lahko šibkejša, premikanje kolka pa oteženo. Bolečino lahko sprožijo ali poslabšajo raztezanje dimelj, stiskanje nog skupaj ali dvigovanje kolena proti prsnemu košu.
Utesnitveni sindrom kolka
Utesnitveni sindrom kolka nastane, ko na eni ali obeh kosteh kolčnega sklepa nastane dodatna kostna izboklina oziroma nepravilno oblikovana kost. Med gibanjem se kostni izrastki drgnejo med seboj, lahko stisnejo mehka tkiva ali dražijo sklep, kar povzroči bolečino v kolku in dimljah.
Bolečina pogosto omejuje gibanje, saj se lahko pojavi že pri običajnih vsakodnevnih aktivnostih, na primer pri izstopanju iz avtomobila. Simptomi se praviloma poslabšajo pri dolgotrajnem sedenju ali stanju. Potrebna je fizioterapevtska rehabilitacija, v določenih primerih pa tudi kirurška korekcija.
Raztrganina labruma kolka
Kolk je kroglast sklep, kjer se stegnenica prilega v sklepno ponvico, imenovano acetabulum. Labrum je čvrst hrustančni obroč, ki poteka po robu te ponvice ter deluje kot tesnilo in blažilec obremenitev. Labrum kolka se lahko raztrga zaradi poškodbe ali zaradi prekomernega obremenjevanja kolčnega sklepa.
Pri raztrganini kolčnega labruma se pojavi globoka bolečina v kolku in dimljah. Bolečina je lahko topa ali ostra, pogosto pa se stopnjuje pri aktivnosti ali prenašanju telesne teže. Med premikanjem kolka se lahko pojavijo togost, prasketanje ali pokanje v sklepu.
Osteoartritis kolka
Osteoartritis je najpogostejša oblika degenerativne bolezni sklepov in eden najpogostejših vzrokov za zmanjšano funkcionalnost pri starejših ljudeh. Nastane zaradi obrabe sklepnega hrustanca, ki je nujen za gladko in nemoteno gibanje sklepov.
Ko osteoartritis prizadene kolčni sklep, sta značilna simptoma stalna okorelost ter bolečina v kolku in dimljah. V kolku se lahko pojavljata tudi škripanje ali klikanje. Počitek običajno zmanjša bolečino, gibanje in dolgotrajno stoječe delo pa jo poslabšata.
Prva izbira zdravljenja osteoartritisa sta običajno protivnetna zdravila in fizioterapija. Pri prekomerni telesni teži se priporoča zmanjšanje telesne mase, saj lahko to pomaga upočasniti napredovanje bolezni.
Tendinitis kolka
Tendinitis kolka lahko nastane, ko se vname tetiva mišice iliopsoas, ki povezuje mišico v predelu kolka z zgornjim delom stegna. Bolečina se lahko začne v kolku in se širi v dimlje tudi takrat, ko pride do vnetja tetiv, ki mišico pripenjajo na kolčno kost.
Bolečina pri tendinitisu se običajno razvija postopno in se stopnjuje z večjo telesno aktivnostjo. Prvi ukrep je prenehanje ali omejitev dejavnosti, ki povzroča bolečino. Pri okrevanju pomaga fizioterapija, usmerjena v raztezanje in krepitev področja kolka.
Pomen fizioterapije pri bolečinah v kolku in dimljah
Fizioterapija ima pomembno vlogo pri obvladovanju bolečin v kolku in dimljah. S krepitvenimi vajami, razteznimi vajami, manualno terapijo in individualno prilagojenimi programi fizioterapevti izboljšujejo stabilnost, gibljivost ter zmanjšujejo bolečine.
Paciente učijo tudi pravilne drže, ustreznega gibanja in uporabe terapevtskih pripomočkov, kar prispeva k boljši funkcionalnosti in višji kakovosti življenja. Številna stanja in poškodbe kolka lahko brez pravilne rehabilitacije vodijo v trajne poškodbe in invalidnost, zato jih ne smemo prezreti.
Pogosta vprašanja
Zakaj se bolečina iz kolka pogosto prenese v dimlje?
Bolečina iz kolka se pogosto občuti v dimljah, ker kolčni sklep leži globoko spredaj in bolečina iz sklepnih struktur ni vedno zaznana neposredno na zunanji strani kolka. Takšen vzorec je pogost pri obrabi kolka, poškodbi labruma, utesnitvi kolka ali vnetju sklepne ovojnice. Za pravilno opredelitev je pomembna klinična ocena funkcije kolka.
Kako razlikujem bolečino iz kolka od poškodbe dimeljskih mišic?
Bolečina, ki izvira iz kolčnega sklepa, je pogosto globoka in se poslabša pri sedenju, hoji, rotaciji ali globokem upogibu kolka. Poškodba mišic v dimljah je običajno bolj površinska, občutljiva na pritisk in izrazitejša pri stisku nog skupaj ali raztegu adduktorskih mišic. Če simptomi niso jasni, je potrebna klinična diagnostika.
Kdaj lahko bolečina v kolku in dimljah kaže na poškodbo labruma?
Poškodba labruma je verjetnejša, kadar se pojavljajo globoka bolečina v dimljah, občutek ščipanja, klikanje, zatikanje ali bolečina pri rotaciji kolka in daljšem sedenju. Simptomi se pogosto poslabšajo pri športih, ki vključujejo zasuke, počepe ali hitre spremembe smeri. Za potrditev je potrebna kombinacija kliničnega pregleda in slikovne diagnostike.
Rezervirajte termin
Viri in literatura
Lee, D. W., Lim, C. H., Han, J. Y., & Kim, W. M. (2016). Chronic pelvic pain arising from dysfunctional stabilizing muscles of the hip joint and pelvis. The Korean journal of pain, 29(4), 274–276. https://doi.org/10.3344/kjp.2016.29.4.274
Chamberlain R. (2021). Hip Pain in Adults: Evaluation and Differential Diagnosis. American family physician, 103(2), 81–89.
Andrews J, Yunker A, Reynolds WS, et al. (2012). Noncyclic chronic pelvic pain therapies for women: Comparative effectiveness (Comparative Effectiveness Review No. 41). Rockville, MD: Agency for Healthcare Research and Quality.
Millar, A. M. Bell M.D.. (2024). Causes of hip and groin pain, and how to treat them. Available from: https://www.medicalnewstoday.com/articles/hip-and-groin-pain . [Accessed: 22/1/2024].
Nancy Moyer M.D.. (2023). Identifying and Treating Your Groin and Hip Pain. Available from: https://www.healthline.com/health/groin-hip-pain#causes-of-groin-to-hip-pain/ . [Accessed: 22/1/2024]
OrthoInfo. (2022). Femoroacetabular Impingement. Available from: https://orthoinfo.aaos.org/en/diseases–conditions/femoroacetabular-impingement /. [Accessed: 22/1/2024].
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
