Bolečine v medenici in kolku so simptom, ki se pogosto razvije zaradi težav v kolčnem sklepu, sakroiliakalnem sklepu ali mišicah medeničnega obroča. Najpogosteje nastanejo ob preobremenitvah, zmanjšani stabilnosti ali degenerativnih spremembah. Značilno se pojavljajo med hojo, vstajanjem ali obračanjem telesa.
Medenično dno je neposredno povezano z mišicami kolka. Mišica obturator internus, ena izmed šestih rotatornih mišic kolka, kolk prek mišic medeničnega dna povezuje z medenico.
Mišice medeničnega dna se pod medenico razpenjajo kot »viseča mreža«. Njihova naloga je opora medeničnim organom ter sodelovanje pri delovanju črevesja, sečil in rodil. Kadar nastanejo mišična neravnovesja, se lahko pojavijo bolečina, motnje delovanja in kompenzacijski vzorci, s katerimi telo poskuša ponovno vzpostaviti stabilnost.
Bolečina ne izzveni? Rezervirajte termin.
Vzroki za bolečine v medenici in kolku
Bolečine v medenici in kolku so pogosto povezane z zmanjšano stabilnostjo medenice, težavami kolčnega sklepa ali mišično-tetivnimi strukturami. Simptomi se lahko širijo v dimlje, zadnjico ali stegno.
Težave kolčnega sklepa se lahko izražajo kot bolečina v medenici, dimljah, zadnjici ali na zunanji strani kolka. Bolečina v kolku je pogosto povezana z obrabo sklepa, utesnitvijo, poškodbo labruma ali mišično preobremenitvijo.
Sindrom mišice obturator internus
Obturator internus je ena izmed šestih stranskih rotatornih mišic kolka. Morda poznate njenega bolj znanega sorodnika, mišico piriformis. Naloga mišice obturator internus je pomoč pri rotaciji noge in stabilizaciji noge na medenici. Poleg gibalne funkcije je mišica pomembna tudi zato, ker predstavlja prehod za pudendalni živec in krvne žile, ki potekajo skozi medenico.
Kadar je mišica prekomerno obremenjena, na primer pri športnikih, ali kadar je oslabela, se lahko pojavi bolečina v medenici in kolku, predvsem na zunanji strani. Simptomi so lahko prisotni tudi v spodnjem delu trebuha ali v dimljah. Ob tem se lahko pojavijo še boleče sedenje, pogosto uriniranje, uhajanje urina in/ali spolne motnje.
Zaradi povečane napetosti v mišici lahko pride do utesnitve pudendalnega ali ishiadičnega živca:
- pudendalni živec: v področju medenice se lahko pojavijo odrevenelost, bolečina, pekoč občutek, bolečina ali draženje v perinealnem oziroma genitalnem predelu.
- Ishiadični živec: pojavi se pekoča bolečina, ki seva v kolk, medenico ali nogo.
Utesnitveni sindrom kolka
Utesnitveni sindrom kolka oziroma femoro-acetabularni impingement je stanje, pri katerem zaradi preobremenitve kolka pride do nepravilne oblike kostnih sklepnih površin. Gre za predartrotične spremembe, ki so prisotne pri približno tretjini odraslih.
Ker se kosti zaradi izrastkov ne prilegajo popolnoma, se med gibanjem drgnejo druga ob drugo. Takšno trenje lahko sčasoma poškoduje sklep, povzroča bolečine v kolku in medenici ter omejuje telesno aktivnost.
Artritis kolka
Pri bolnikih po 50. letu starosti je osteoartritis eden najpogostejših vzrokov za bolečino v kolku in medenici. Osteoartritis nastane, ko pride do degeneracije hrustanca, ki prekriva sklepne površine stegnenice in kolka.
Bolečina nastane, ko se površine kosti začnejo stikati brez ustreznega hrustančnega blaženja. Bolniki z osteoartritisom pogosto opisujejo togost in bolečino na sprednji strani kolka ter v področju medenice in dimelj.
Osteoartritis se lahko razvije zaradi različnih dejavnikov, med katere spadajo družinska obremenjenost, starostna obraba ali pretekla poškodba kolka. Če v kolčnem sklepu opazite bolečino, rdečino, toploto in oteklino, je to lahko znak revmatoidnega artritisa, torej vnetne bolezni.
Displazija kolka
Displazija kolka je stanje, pri katerem kolčna jamica ni pravilno razvita in ne prekriva v celoti kroglastega dela stegnenice. Zaradi tega je normalno gibanje v sklepu omejeno.
Pri večini ljudi z displazijo kolka se stanje pokaže že ob rojstvu. Če ga odkrijemo zgodaj v otroštvu, se težave običajno lahko odpravijo z mehkimi opornicami. Pri blažjih oblikah displazije kolka se simptomi lahko pojavijo šele v najstniškem obdobju ali v mlajši odraslosti. Displazija kolka lahko povzroči poškodbe sklepnega hrustanca in poškodbo labruma kolka, torej mehkega hrustanca, ki obroblja vdolbino kolčnega sklepa.
Vloga fizioterapije pri bolečinah v medenici in kolku
Pri bolečini v medenici in kolku je fizioterapija zelo učinkovit pristop zdravljenja. Najpogosteje se uporablja pri različnih stanjih, kot so utesnitev živca, artroza kolka, poškodbe mišic in vezi v predelu medenice ter druge težave.
Fizioterapevti v kliniki Medicofit izbirajo terapevtske tehnike glede na specifičen primer in vzrok bolečine. Uporabljajo različne metode, vključno z vajami za krepitev mišic, razteznimi vajami, manualno terapijo in naprednimi instrumentalnimi postopki.
Pomembno je, da se pred začetkom fizioterapije posvetujete s strokovnjakom, saj sta natančna diagnoza in individualno prilagojen načrt zdravljenja ključna za uspešno obravnavo.
Pogosta vprašanja
Zakaj se bolečina v medenici pogosto zamenjuje z bolečino v kolku?
Bolečina v medenici in kolku se pogosto prekriva, ker so kolčni sklep, sakroiliakalni sklep, ledvena hrbtenica in globoke mišice med seboj anatomsko tesno povezani. Pacient lahko bolečino občuti v dimljah, boku, zadnjici ali spodnjem delu križa. Za pravilno diagnozo je potrebna ocena več področij, ne samo mesta, kjer se bolečina pojavlja.
Ali lahko bolečina v medenici in kolku nastane zaradi mišičnega neravnovesja?
Da, bolečino v kolku in medenici lahko povzročijo šibke zadnjične mišice, slabša stabilnost trupa, napetost upogibalk kolka ali asimetrična obremenitev medenice. Mišično neravnovesje pogosto vpliva na hojo, držo in položaj medenice. Obravnava mora zato vključevati korekcijo gibanja in ciljno krepitev mišic.
Kdaj je pri bolečini v medenici in kolku potrebna diagnostika?
Diagnostika je priporočljiva, kadar bolečina traja več tednov, se stopnjuje, omejuje hojo, se pojavlja ponoči ali jo spremljajo šepanje, vročina, nevrološki simptomi oziroma bolečina po poškodbi. Pri globoki bolečini v dimljah je treba oceniti tudi kolčni sklep, integriteto labruma in morebitne degenerativne spremembe.
5
Odgovor.
Rezervirajte termin
Viri in literatura
Vermont, P. Morrison Willes M.S.. (2018). Hip and Pelvic Pain: Everything You Need to Know. Available from: https://www.healthcentral.com/condition/pelvic-pain
Lee, D. W., Lim, C. H., Han, J. Y., & Kim, W. M. (2016). Chronic pelvic pain arising from dysfunctional stabilizing muscles of the hip joint and pelvis. The Korean journal of pain, 29(4), 274–276. https://doi.org/10.3344/kjp.2016.29.4.274
Chamberlain R. (2021). Hip Pain in Adults: Evaluation and Differential Diagnosis. American family physician, 103(2), 81–89.
Andrews J, Yunker A, Reynolds WS, et al. (2012). Noncyclic chronic pelvic pain therapies for women: Comparative effectiveness (Comparative Effectiveness Review No. 41). Rockville, MD: Agency for Healthcare Research and Quality.
Merck Manual. Pelvic Pain. (https://www.merckmanuals.com/home/women-s-health-issues/symptoms-of-gynecologic-disorders/pelvic-pain?query=pelvic%20pain/
Carolina Pelvic Health Center. (2020). Hip pain & the pelvic floor connection. Available from: https://carolinapelvichealth.com/hip-pain-the-pelvic-floor-connection/
Rok Pivec, dipl. fiziot., MSc
Kot strokovnjak, specializiran za rehabilitacijo mišično-skeletnih patologij, svoje delo utemeljuje na večletnih kliničnih izkušnjah pri obravnavi kroničnih bolečin, športnih poškodb in kompleksnih ortopedskih stanj.
V strokovnih prispevkih sintetizira klinično znanje z najnovejšimi dognanji aktualne znanstvene literature in jih umešča v okvir sodobnih kliničnih smernic, predstavljenih na razumljiv in uporaben način.
Skozi analitično prizmo patofiziologije poškodb predstavlja sodobne terapevtske strategije, s čimer postavlja standard za strokovno utemeljeno obveščanje javnosti o dokazano učinkovitih pristopih rehabilitacije poškodb.
